Franja

Zadetki iskanja

  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • levare

    A) v. tr. (pres. lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
    levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
    levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

    2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
    levare un divieto odpraviti prepoved
    levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
    levare un dente izdreti zob
    levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
    levare la fame, la sete nasititi, odžejati
    levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
    levarsi una voglia zadostiti želji
    levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
    levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
    levarsi il cappello odkriti se
    levare la seduta zaključiti sejo
    levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

    B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se:
    levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

    2. vstati, vstajati

    3. oditi, odhajati; pobrati se:
    levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

    4. vziti, vzhajati

    C) m knjižno vzhod:
    il levare del sole sončni vzhod
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • offesa f

    1. žalitev

    2. (gmotna) škoda; rana:
    le offese del tempo, dell'età zob časa, starosti

    3. napad:
    guerra di offesa napadalna vojna

    4. pravo žalitev
  • otturare

    A) v. tr. (pres. otturo) zamašiti:
    otturare un dente plombirati zob

    B) ➞ otturarsi v. rifl. (pres. mi otturo) zamašiti se
  • smōsso agg.
    dente smosso med. majav zob
    terreno smosso agr. zrahljano zemljišče
  • strappare

    A) v. tr. (pres. strappo)

    1. trgati; ruvati, izkoreniniti, izpuliti (tudi pren.):
    strappare un dente izpuliti zob
    strappare le erbacce puliti plevel

    2. (s silo) iztrgati

    3. raztrgati, razparati (tudi pren.):
    strappare il cuore parati srce, globoko ganiti

    4. pren. izsiliti; zvabiti; doseči, dosegati:
    strappare gli applausi doseči velik uspeh
    strappare le lacrime zvabiti solze, globoko ganiti
    strappare una promessa izsiliti obljubo
    strappare la vita pog. treti revščino

    B) ➞ strapparsi v. rifl. (pres. mi strappo) raztrgati se, razparati se
  • taglione m pravo talion, povračilo:
    legge del taglione hist. pren. zob za zob
    applicare la legge del taglione izvajati represalije; vrniti milo za drago
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tōgliere*

    A) v. tr. (pres. tōlgo)

    1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
    togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
    togliere un divieto odpraviti prepoved
    togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
    togliersi la fame nasititi se, odteščati se
    togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
    togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
    togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
    togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
    togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
    togliere qcn. dal mondo umoriti koga
    togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
    togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
    togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
    togliere via odstraniti, zbrisati
    togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

    2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
    togliere l'onore onečastiti
    togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
    togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
    togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
    togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
    togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
    togliersi la vita vzeti si življenje

    3. odšteti; odvzeti del

    4. rešiti, reševati:
    togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

    5. pog. kupiti, kupovati

    B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
    togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
    togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja