coltura f
1. obdelovanje; gojenje:
la coltura della vite gojenje trte
mettere un terreno a coltura zemljišče na novo zasejati
2. kultura:
coltura microbica biol. kultura, gojišče bakterij
coltura in vitro kultura in vitro
3.
coltura del baco da seta svilogojstvo
coltura delle api čebelarstvo
Zadetki iskanja
- dimagrare
A) v. tr. (pres. dimagro) sušiti:
dimagrare un terreno narediti zemljišče nerodovitno
B) v. intr. hujšati, omršaveti, postajati suh:
dimagrare a vista d'occhio vidno hujšati
dimagrare come un chiodo postati suh kot trska - dissodare v. tr. (pres. dissōdo)
1. krčiti:
dissodare un terreno krčiti zemljišče
2. pren. načeti, načenjati; oblikovati; vzgajati - fabbricativo agg. zazidalen, zazidljiv, gradben:
terreno fabbricativo zazidljivo zemljišče - fecondo agg. ploden, rodoviten, plodovit (tudi pren.):
terreno fecondo rodovitno zemljišče
ingegno fecondo ustvarjalen um - impenetrabile agg.
1. neprediren, neprepusten; nepristopen:
un terreno impenetrabile dall'acqua zemljišče, neprepustno za vodo
bosco impenetrabile nepristopen gozd
2. pren. nedoumen, nedoumljiv; skrivnosten:
espressione impenetrabile nejasen izraz
segreto impenetrabile nedoumljiva skrivnost - incōlto agg.
1. neobdelan:
terreno incolto neobdelano zemljišče
2. pren. nenegovan, zanemarjen:
barba incolta nenegovana brada
3. pren. neomikan; nešolan, neveden - inesausto agg. neizčrpan, neizčrpen; trajen:
terreno inesausto neizčrpano zemljišče - lētto m
1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja
2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona
3. ekst. ležišče
4. stelja
5. struga
6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev - medicare
A) v. tr. (pres. mēdico)
1. med. očistiti, razkužiti, razkuževati, dezinficirati rano:
medicare una scottatura dezinficirati opeklino
2. agr. sanirati:
medicare il terreno izboljšati, sanirati zemljišče (z gnojenjem, s herbicidi)
3. knjižno omiliti, ublažiti
B) ➞ medicarsi v. rifl. (pres. mi mēdico) dezinficirati se - pareggiare
A) v. tr. (pres. pareggio)
1. poravnati, izravnavati:
pareggiare il terreno poravnati zemljišče
pareggiare il bilancio izravnati bilanco
pareggiare i conti con qcn. pren. poravnati račune s kom
2. biti enak:
pareggiare qcn. in qcs. biti komu enak v čem
B) v. intr., v. tr. šport izenačiti, izenačevati
C) ➞ pareggiarsi v. rifl. (pres. mi pareggio) izravnati se; izenačiti, izenačevati se - piano1
A) agg.
1. raven:
terreno piano ravno zemljišče
figura piana mat. lik
2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
in lingua piana v preprostem jeziku
3. relig. tih:
messa piana tiha maša
4. šport
corsa piana tek
5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)
6. lit.
rima piana ženska rima
B) avv.
1. počasi, previdno:
andarci piano biti skrajno previden
posa piano trgov. pazi: lomljivo!
2. potihoma - pingue agg.
1. debel, tolst
2. ekst. rodoviten, roden; bogat, dobičkonosen:
terreno pingue rodovitno zemljišče
pingui guadagni masten dobiček - prōprio
A) agg. (m pl. -ri)
1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen
2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi
3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka
B) avv.
1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati
2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem
C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake
Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati - qua1
A) avv.
1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave
2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!
3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa
4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran
B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom - quotizzare v. tr. (pres. quotizzo)
1. razdeliti v kvote, deleže, dele; določiti kvoto
2. parcelirati:
quotizzare un terreno parcelirati zemljišče - rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - seme m
1. agr. seme:
seme ibrido hibridno seme
semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
olio di semi semensko olje
si è perduto il seme pren. takih ni več
porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje
2. ekst. pog. koščica
3. biol. seme, sperma
4.
semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)
5. knjižno rod
6. pren. seme, klica, začetek:
il seme della discordia seme razdora
7. igre barva (pri kartah) - smagrire
A) v. tr. (pres. smagrisco) narediti, delati mršavega; posušiti (tudi ekst.):
smagrire un fiume presušiti reko
smagrire un terreno izčrpati zemljišče
B) ➞ smagrire, smagrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ smagrisco) shujšati - smōsso agg.
dente smosso med. majav zob
terreno smosso agr. zrahljano zemljišče