Franja

Zadetki iskanja

  • cozzare

    A) v. intr. (pres. cōzzo)

    1. trkati, suvati z rogmi

    2. trčiti; udariti, udarjati:
    la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid

    3. pren. nasprotovati si

    B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
    cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem

    C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)

    1. zadeti se

    2. pren. pobijati se; nasprotovati si
  • pizzare v. tr., v. intr. (pres. pizzo) navt. zadeti ob pomol, ob drugo ladjo
  • sberciare1 v. intr. (pres. sbērcio) toskansko pog.

    1. ustreliti mimo

    2. zgrešiti, ne zadeti
  • sfiocinare v. tr. (pres. sfiōcino) rib. zadeti s harpuno, z ostvami
  • speronare v. tr. (pres. sperono) bočno zadeti (ladja; vozilo)
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • barilōtto m

    1. pomanjš. od ➞ barile sodček

    2. pren. debeluhec

    3. sredina tarče:
    far barilotto zadeti v črno
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • bersaglio m (pl. -gli) tarča, cilj:
    colpire, mancare il bersaglio zadeti, zgrešiti tarčo
    colpire il bersaglio pren. doseči namen
    essere il bersaglio di attacchi pren. biti tarča napadov
    è il bersaglio della sfortuna pren. smola se ga drži
  • brōcco m (pl. -chi)

    1. suha veja, trn

    2. star. sredina tarče:
    dare nel brocco zadeti v polno (tudi pren.)

    3. kljuse

    4. ekst. povprečen, nenadarjen športnik

    5. zguba, nesposobnež
  • canēstro m

    1. košara, koš

    2. šport koš:
    realizzare, fare un canestro zadeti koš
  • cecca f
    far cecca odpovedati (orožje, ki se ne sproži); glasba zmotiti se, ne zadeti note; pren. ne uspeti, udariti mimo
  • cēntro m

    1. središče, središčna točka, center:
    il centro della terra zemeljsko središče
    fare centro pren. zadeti v polno
    essere al centro di biti v središču česa
    le vie del centro ulice mestnega središča
    centro storico center, mestno jedro

    2. polit.
    partiti di centro sredinske stranke

    3. šport center (igrišča):
    mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
    parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

    4. fiz.
    centro di gravità težišče

    5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
    centro d'influenza vplivni center
    centri di potere centri oblasti

    6.
    centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
    centro fieristico sejem, sejemski kompleks

    7.
    centro didattico šolski center
    centro raccolta profughi zbirni begunski center
  • contropiēde m šport hiter protinapad:
    segnare in contropiede zadeti vrata s hitrim protinapadom
    prendere qcn. in contropiede pren. presenetiti koga
  • dentro

    A) avv.

    1. notri, noter:
    essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
    o dentro o fuori pren. noter ali ven!
    qui dentro tu notri, sem noter
    lì dentro tam notri, tja noter
    da, di dentro od znotraj
    in dentro navznoter

    2. pren. znotraj, v notranjosti:
    ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
    rodersi dentro gristi se
    tenere tutto dentro biti vase zaprt

    B) prep.

    1. v, v notranjosti (tudi pren.):
    il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
    darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
    dentro a, dentro in v:
    la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
    essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
    dare dentro qcs. zadeti ob kaj
    dentro di (z osebnimi zaimki)
    dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

    2. v (v časovnih odnosih):
    dentro un mese v enem mesecu
    dentro oggi še danes

    C) m (samo sing.)
    dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)
  • giusto

    A) agg.

    1. pravičen, upravičen:
    pena giusta pravična kazen
    giusto premio pravična nagrada
    giusto desiderio upravičena želja
    siamo giusti! bodimo pravični!

    2. pravilen, resničen, utemeljen:
    dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

    3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
    arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

    4. točen, natančen, pravilen:
    peso giusto pravilna teža
    colpo giusto natančen zadetek
    pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
    il giusto mezzo pren. zlata sredina

    B) avv.

    1. točno, natančno, pravilno:
    rispondere giusto odgovoriti pravilno
    colpire giusto pren. zadeti v polno
    stare giusto biti prav (obutev, obleka)

    2. prav:
    giusto te cercavo prav tebe sem iskal

    3. približno:
    penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

    C) m

    1. pravičnik, pravični:
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

    2. (kar je) pravično, pravična stvar:
    esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • incappare v. intr. (pres. incappo)
    incappare in naleteti na, zadeti ob
  • intruppare v. intr. (pres. intruppo)
    intruppare in, contro zadeti, zadevati, trčiti ob
  • lōtto m

    1. igre loto; loterija:
    biglietto del lotto loterijska srečka
    vincere un terno al lotto pren. zadeti terno, imeti neverjetno srečo

    2. parcela

    3. trgov. pošiljka