Franja

Zadetki iskanja

  • cozzare

    A) v. intr. (pres. cōzzo)

    1. trkati, suvati z rogmi

    2. trčiti; udariti, udarjati:
    la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid

    3. pren. nasprotovati si

    B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
    cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem

    C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)

    1. zadeti se

    2. pren. pobijati se; nasprotovati si
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • diroccato agg. (cadente) propadajoč, razpadajoč, v razvalinah:
    muro diroccato razpadajoč zid
  • disfare*

    A) v. tr. (pres. disfaccio, disfò, disfo) uničiti, uničevati; podreti, podirati; rušiti; razparati; razkopati (tudi pren.):
    disfare un vestito razparati obleko
    disfare un muro podreti zid
    disfare il letto razkopati posteljo
    disfare una macchina razstaviti avto

    B) ➞ disfarsi v. rifl. (pres. mi disfaccio, disfò, disfo)

    1. razsuti se; razpasti, razpadati; stopiti se:
    nella tomba i cadaveri si disfano v grobu trupla razpadejo
    la neve si disfa sneg se topi

    2. požreti, požirati se:
    disfarsi dal dolore žreti se od hudega
    disfarsi dalle risa pokati od smeha

    3. odkrižati se; znebiti se:
    disfarsi di qcn., di qcs. odkrižati se koga, znebiti se česa
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • ficcare

    A) v. tr. (pres. ficco) vtikati, zabadati (tudi pren.):
    ficcare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
    ficcare le dita nel naso vrtati po nosu
    ficcare gli occhi addosso a qcn. upreti oči v koga, strmeti v koga
    ficcarsi qcs. in testa pren. kaj si vtepsti v glavo
    ficcare il naso nelle faccende altrui vtikati nos v tuje zadeve

    B) ➞ ficcarsi v. rifl. (pres. mi ficco) spraviti se, zapreti se, zaplesti se (tudi pren.):
    ficcarsi in casa zapreti se v hišo
    ficcarsi in un imbroglio zabresti v neprijetno zadevo
  • graffiare

    A) v. tr. (pres. graffio)

    1. praskati, opraskati, popraskati, spraskati:
    graffiare il viso opraskati obraz
    graffiare il muro con un coltello spraskati zid z nožem, praskati z nožem po zidu

    2. pren. užaliti, raniti, prizadeti:
    quella frase graffia il suo orgoglio te besede žalijo njegov ponos

    3. pog. krasti, suniti:
    riuscì a graffiare dal cassetto una forte somma iz predala mu je uspelo suniti precejšnjo vsoto

    B) ➞ graffiarsi v. rifl. (pres. mi graffio)

    1. praskati se, popraskati se, opraskati se; močno se drgniti

    2. pren.:
    si graffiavano con insulti e offese obmetavala sta se z žaljivkami
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • lavato agg. umit, opran:
    bianco come un panno lavato bled kakor zid
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • pericolante agg. majav; rušljiv (tudi pren.):
    muro pericolante majav zid
  • piantare

    A) v. tr. (pres. pianto)

    1. agr. saditi; zasaditi

    2. poriniti, zariniti; zabijati:
    piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
    piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
    piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
    gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

    3. zapustiti:
    piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
    piantarla nareč. prenehati:
    e piantala! nehaj že enkrat!

    B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

    1. zariti se; vseliti se

    2. postaviti se:
    piantarsi di fronte a postaviti se pred
  • rincalzare v. tr. (pres. rincalzo) podpreti; podložiti; odvihati (tudi pren.):
    rincalzare un muro podpreti zid
    rincalzare il letto podvihati posteljnino
  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • sōnico agg. (m pl. -ci) zvočen:
    barriera sonica zvočni zid
  • soppasso agg. nareč.

    1. uvel

    2. skoraj suh:
    muro soppasso skoraj suh zid
  • sostegno m opora, podpora; pomoč (tudi pren.):
    muro di sostegno podporni zid
    addurre nuovi elementi a sostegno di quanto detto navesti nove prvine v potrditev že povedanega
  • sottoscarpa f gradb.
    muro di sottoscarpa podporni zid (pri nasipu)
  • spalla f

    1. rama; hrbet; križ:
    spalle magre, robuste suha, krepka ramena
    alzata di spalle zmig z rameni
    articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
    violino di spalla glasba prva violina
    spall'arm! voj. puško na ramo!
    a spalla na ramenih
    alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
    accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
    avere buone spalle biti krepek
    avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
    avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
    avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
    colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
    gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
    gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
    guardarsi le spalle varovati si hrbet
    lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
    mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
    prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
    ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
    vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

    2. zool. pleča; pleče

    3. obl. rama

    4. pobočje, brežina

    5. nasip

    6. arhit. opornik

    7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

    8.
    fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

    9. tisk višina knjižnega hrbta
  • spina f

    1. trn

    2. bodica

    3.
    spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja

    4. pren. trn, muka:
    ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
    essere, stare sulle spine pren. biti na trnih

    5. pog. zbodljaj

    6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
    a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)

    7.
    spina bifida med. nezarasla hrbtenica
    spina dorsale anat. hrbtenica
    spina ventosa med. tuberkuloza prsnice

    8. elektr. vtikač

    9. metal. mašilni drog

    10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
    birra alla spina točeno pivo

    11. gradb.
    muro di spina glavni nosilni zid

    12. navt. palubni obroč
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna