Franja

corrente agg.

1. tekoč (tudi pren.):
acqua corrente tekoča voda

2. veljaven; v rabi; tekoč, trenuten:
moneta corrente veljavna valuta
prendere qcs. per moneta corrente pren. kaj jemati za resnično
prezzi correnti tržne cene
corrente mese, anno tekoči mesec, tekoče leto

3. obči, splošen, razširjen:
modo di dire corrente splošno rabljen izraz

dolce

A) agg.

1. sladek:
caffè dolce sladka kava

2. sladek (brez soli):
acqua dolce sladka voda

3. blag, mil, prijeten, drag; krotek (tudi pren.):
viso dolce mil obraz
il dolce canto degli uccelli milo petje ptic
le dolci colline blagi griči
i dolci ricordi della giovinezza dragi mladostni spomini
indole dolce blag značaj

B) m

1. sladkost

2. sladica, slaščica, sladkarija

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

filtrare

A) v. tr. (pres. filtro) filtrirati, precediti, precejati skozi filter

B) v. intr. pronicati, prenikniti (tudi pren.):
l'acqua filtrava dai muri voda je pronicala skozi stene
per quanto segreta la notizia filtrò ugualmente pren. kljub tajnosti je novica vseeno preniknila na dan

gola f

1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati

3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat

5. relig. požrešnost

6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze

7. geogr. soteska

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

imbarcare

A) v. tr. (pres. imbarco)

1. navt. vkrcati

2. natovoriti, natovarjati

3. navt.
imbarcare acqua:
la nave imbarca acqua v ladjo vdira voda

4. pren. zaplesti (koga v kako zadevo); pog. koga potunkati

B) ➞ imbarcarsi v. rifl. (pres. mi imbarco)

1. navt. vkrcati se:
imbarcarsi su una nave vkrcati se na ladjo

2. ekst. šalj. iti, spraviti se (v vozilo)

3. pren. zaplesti se:
si è imbarcato in una brutta avventura zapletel se je v nevarno pustolovščino

4. pog. zaljubiti se, zatrapati se

inērte agg.

1. nedelaven, nedejaven, neaktiven; brezdelen (tudi pren.)

2. nepremičen; stoječ:
acquainerte stoječa voda

3. kem. inerten

4. med. inerten, leniv

infēsto agg. škodljiv; nadležen; sovražen; okužen:
acqua infesta nečista, okužena voda

lustrale¹ agg.
acqua lustrale relig. blagoslovljena voda

magro

A) agg.

1. suh, mršav; shujšan

2. pust:
brodo magro pusta juha
cibi magri postne jedi
terra magra pusta, nerodna zemlja

3. pren. reven, skromen:
annata magra slaba letina
acqua magra nizka, plitva voda

4. pren. nezadosten, reven, beden:
magra consolazione slaba tolažba

B) m kulin. pusto, nemastno meso

mērda

A) f

1. govno, blato

2. pren. vulg. drek:
è proprio una merda di amico drek pa tak prijatelj
di merda zanič

3. pren. vulg. govno, zapletena, nevarna situacija:
è nella merda fino al collo do vratu je v govnu, voda mu je do vratu

B) inter. vulg. sranje

meteōrico¹ agg. (m pl. -ci)

1. geogr. meteoren, meteorski, izpodneben:
acqua meteorica padavinska voda
erosione meteorica meteorna erozija

2. astr. meteoren, meteorski, ki zadeva meteorje, meteorite

mōrto

A) agg.

1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti

2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik

3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen

B) m (f -ta)

1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

2. pog. skriti denar, zaklad

3. igre mrtvi (igralec pri kartah)

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

puro

A) agg.

1. čist (brez primesi):
acqua pura čista voda
aria pura čist zrak
cielo puro jasno nebo
lingua pura čist jezik
razza pura čista rasa, pasma
vino puro čisto, pristno vino

2. čist (ne uporaben):
matematica pura čista matematika

3. čist, pristen, enostaven:
la pura verità čista resnica
per puro caso čisto slučajno

4. čist, neomadeževan

5.
puro e semplice gladek in jasen

B) m (f -ra)

1. načelen, nepodkupljiv človek

2. šport amater

quiēto agg.

1. miren:
acqua quieta pren. tiha voda

2. tih

3. pren. brezskrben:
il quieto vivere življenje brez skrbi
animale quieto krotka žival

rēgio

A) agg. (m pl. -gi)

1. kraljev; kraljevski:
per regio decreto s kraljevim dekretom
regio esercito kraljeva vojska

2. kem.
acqua regia kraljeva voda, zlatotopka

3. pren. glaven:
scala regia glavno stopnišče (v palačah)
via regia glavna ulica

B) m (pl. -gi)
regi pl. voj. hist. kraljeva vojska (v Risorgimentu)

regolamento m

1. regulacija; reguliranje, urejanje:
regolamento delle acque reguliranje voda
regolamento di conti pren. žarg. obračun

2. pravilnik

3. plačilo, poravnava dolga:
regolamento rateale obročno plačilo

rodere^*

A) v. tr. (pres. rodo)

1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer

2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale

3. šalj. (po)jesti

B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze

C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti