Franja

Zadetki iskanja

  • increspare

    A) v. tr. (pres. increspo) gubati; mrščiti; kriviti:
    la brezza increspa il mare vetrček vzvalovi morje
    increspare la fronte mrščiti čelo
    increspare la bocca kriviti usta

    B) ➞ incresparsi v. rifl. (pres. mi increspo) gubati se; mrščiti se
  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • magnēsio m kem. magnezij:
    ossido di magnesio (magnesia usta) magnezijev oksid
    solfato di magnesio magnezijev sulfat, grenka sol
    lampo al magnesio foto magnezijev blisk
  • orale

    A) agg. usten; oralen:
    cavità orale ustna votlina
    per via orale med. ustno, skozi usta
    esame orale ustni izpit
    tradizione orale ustno izročilo

    B) m šol. ustni izpit
  • orciōlo m

    1. pomanjš. od ➞ orcio vrček:
    far bocca d'orciolo pren. kriviti usta

    2. bokal:
    porre l'acqua negli orcioli fessi pren. početi jalove stvari
  • sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
    sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
    sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
    sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
    sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec
  • scodellato agg. nalit:
    volere la pappa bell'e scodellata pren. pog. čakati, da ti bodo pohane piške letele v usta
  • spalancare

    A) v. tr. (pres. spalanco) odpreti, odpirati na stežaj; razpreti, razpirati:
    spalancare la bocca odpreti usta
    spalancare le braccia razprostreti roke
    spalancare gli occhi razpreti oči

    B) ➞ spalancarsi v. rifl. (pres. mi spalanco) odpreti, odpirati se na stežaj
  • spranga f

    1. prečni drog, prečka:
    spranga della bilancia ekst. gredeljnica (pri tehtnici)
    mettere una spranga alla bocca pren. pog. zamašiti usta

    2. toskansko žica (za vezanje piskrov)
  • tappare

    A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
    tappare la botte začepiti sod
    tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
    tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
    tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
    tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa

    B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
    tapparsi in casa zapreti se v hišo
  • tōrcere*

    A) v. tr. (pres. tōrco)

    1. zaviti, zviti:
    torcere il braccio zviti roko
    non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
    torcere il collo zaviti vrat
    dare del filo da torcere pren. delati preglavice

    2. upogniti, upogibati:
    torcere un ramo upogniti vejo
    torcere la bocca kriviti usta
    torcere il naso vihati nos

    3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
    torcere il significato sprevrniti pomen

    B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)

    1. zvijati se:
    torcersi dalle risa zvijati se od smeha

    2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
  • turare

    A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
    turare la bottiglia začepiti steklenico
    turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
    turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
    turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

    B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto