increspare
A) v. tr. (pres. increspo) gubati; mrščiti; kriviti:
la brezza increspa il mare vetrček vzvalovi morje
increspare la fronte mrščiti čelo
increspare la bocca kriviti usta
B) ➞ incresparsi v. rifl. (pres. mi increspo) gubati se; mrščiti se
Zadetki iskanja
- lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - magnēsio m kem. magnezij:
ossido di magnesio (magnesia usta) magnezijev oksid
solfato di magnesio magnezijev sulfat, grenka sol
lampo al magnesio foto magnezijev blisk - orale
A) agg. usten; oralen:
cavità orale ustna votlina
per via orale med. ustno, skozi usta
esame orale ustni izpit
tradizione orale ustno izročilo
B) m šol. ustni izpit - orciōlo m
1. pomanjš. od ➞ orcio vrček:
far bocca d'orciolo pren. kriviti usta
2. bokal:
porre l'acqua negli orcioli fessi pren. početi jalove stvari - sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec - scodellato agg. nalit:
volere la pappa bell'e scodellata pren. pog. čakati, da ti bodo pohane piške letele v usta - spalancare
A) v. tr. (pres. spalanco) odpreti, odpirati na stežaj; razpreti, razpirati:
spalancare la bocca odpreti usta
spalancare le braccia razprostreti roke
spalancare gli occhi razpreti oči
B) ➞ spalancarsi v. rifl. (pres. mi spalanco) odpreti, odpirati se na stežaj - spranga f
1. prečni drog, prečka:
spranga della bilancia ekst. gredeljnica (pri tehtnici)
mettere una spranga alla bocca pren. pog. zamašiti usta
2. toskansko žica (za vezanje piskrov) - tappare
A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
tappare la botte začepiti sod
tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa
B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
tapparsi in casa zapreti se v hišo - tōrcere*
A) v. tr. (pres. tōrco)
1. zaviti, zviti:
torcere il braccio zviti roko
non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
torcere il collo zaviti vrat
dare del filo da torcere pren. delati preglavice
2. upogniti, upogibati:
torcere un ramo upogniti vejo
torcere la bocca kriviti usta
torcere il naso vihati nos
3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
torcere il significato sprevrniti pomen
B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)
1. zvijati se:
torcersi dalle risa zvijati se od smeha
2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.) - turare
A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
turare la bottiglia začepiti steklenico
turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)
B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se - tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto