ciēco
A)  agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
 la fortuna è cieca sreča je slepa
 mosca cieca igre slepe miši
 alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
 cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
 ubbidienza cieca slepa pokorščina
 finestra cieca slepo okno
 vicolo cieco slepa ulica:
 essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
 lanterna cieca slepica
 intestino cieco anat. slepo črevo
B)  m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
 Zadetki iskanja
-  contēnto agg.
 1. zadovoljen:
 essere contento di qcs. biti s čim zadovoljen
 e vissero contenti e felici in potem so živeli srečno do konca svojih dni (v pravljicah)
 2. vesel, radosten:
 essere contento come una Pasqua biti vesel kot ptiček na veji
 cuor contento dobrodušnež, optimist
 PREGOVORI: cuor contento il ciel l'aiuta preg. zadovoljnemu tudi Bog pomaga
-  cōsa f
 1. stvar, reč:
 cosa da mangiare jestvina, živilo
 per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
 per prima cosa najprej; kot prvo
 sopra ogni cosa nadvse
 credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
 una cosa di tre ore približno tri ure
 avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
 essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
 fra le altre cose med drugim
 le cose menstruacija
 la cosa pubblica država
 2. stvar; predmet:
 cose di grande valore dragocenosti
 le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
 le proprie cose oprava, imetje
 3. pog. onè (ženska oseba)
 4. stvar; zadeva; dogodek:
 le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
 è cosa fatta zadeva je rešena
 cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
 cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
 sono cose che capitano tudi to se dogaja
 5. beseda; izjava:
 dire cose di fuoco izreči hude besede
 tante cose! vse najboljše! čestitamo!
 6. problem; posel; zadeva:
 interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko
 7. (v funkciji raznih zaimkov)
 una cosa nuova nekaj novega
 questa cosa to
 nessuna cosa nič
 qualunque cosa karkoli
 facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
 che cosa fai? kaj delaš?
 cosa dici! česa mi ne poveš!
 cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
 PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno
-  cōsto m
 1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
 a costo di za ceno:
 a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
 a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
 a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne
 2. ekon.
 a prezzo di costo po lastni ceni
 sotto costo pod ceno
 3. pog. stroški; vrednost:
 il costo della vita življenjski stroški
-  fiato m
 1. dih, sapa:
 scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
 trattenere il fiato zadržati dih
 prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
 sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
 avere il fiato grosso sopsti
 restare senza fiato pren. biti presenečen
 strumenti a fiato pihala
 in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
 bere d'un fiato izpiti na dušek
 2. pl. glasba pihala
 3. šport kondicija, vzdržljivost
 4. knjižno sapa, vetrič
 PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje
-  giōco, giuōco m (pl. -chi)
 1. igra, igranje:
 giochi da bambini otroške igre
 giochi di società družabne igre
 giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
 gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
 gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika
 2. igrača:
 stanza piena di giochi polna soba igrač
 3. šport igra:
 gioco del calcio nogomet
 campo da gioco igrišče
 gioco individuale individualna igra
 gioco di squadra kolektivna, moštvena igra
 4. pl.
 giochi olimpici olimpijske igre
 giochi del Mediterraneo Sredozemske igre
 5. igra (za razvedrilo, zabavo):
 giochi di carte igre s kartami
 gioco del lotto loterijska igra, loterija
 casa da gioco igralnica
 perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
 essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
 gioco d'azzardo hazardna igra
 mettere in gioco tvegati
 fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
 fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
 conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
 stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro
 6. vloga, vložek, stava:
 raddoppiare il gioco podvojiti vlogo
 7. karte (enega igralca):
 non avere gioco imeti zelo slabe karte
 avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
 fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
 scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte
 8. serija, garnitura, komplet:
 un gioco di bicchieri komplet kozarcev
 9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
 il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
 alla fine del gioco na koncu
 entrare nel gioco stopiti v igro
 10. šala, potegavščina:
 per gioco za šalo
 fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
 essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka
 11. tehn. hod, gib; toleranca:
 il gioco dello stantuffo hod bata
 12. pren. igra, delovanje:
 il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
 il gioco della luce igra svetlobe
 PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
 il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
-  il art. determ. m sing.
 1. (označuje določeno osebo ali stvar)
 prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
 è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
 il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
 il Petrarca Petrarka
 2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
 il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati
 3. (s kazalno vrednostjo)
 Plinio il giovane Plinij mlajši
 4. vsak (z distributivno vrednostjo):
 il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
 costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram
 5. v, med (s časovno vrednostjo):
 ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
 sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
-  ingegno m
 1. um, razum, umska sposobnost, nadarjenost:
 aguzzare l'ingegno napeti možgane
 uomo d'ingegno genij
 alzata d'ingegno genialna domislica (tudi iron.)
 2. ekst., umet. genij:
 i più grandi ingegni della nazione največji umi nekega naroda
 bell'ingegno sijajen um
 3. knjižno bistrost, zvijača
 4. brada (pri ključu)
-  innamorare
 A) v. tr. (pres. innamoro)
 1. zbuditi, zbujati ljubezen
 2. ekst. privlačiti, začarati, očarati
 B) ➞ innamorarsi v. rifl. (pres. mi innamoro):
 innamorarsi di zaljubiti se v (tudi ekst.)
-  lamentare
 A) v. tr. (pres. lamento)
 1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati
 2. poročati, beležiti:
 nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev
 B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)
 1. tožiti
 2. pritožiti, pritoževati se:
 non mi lamento nimam se kaj pritoževati
-  lupo
 A) m
 1. zool. volk (Canis lupus):
 avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
 tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
 in bocca al lupo! srečno!
 lupo di mare pren. morski volk
 lupo mannaro volkodlak
 2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
 3. med. lupus
 PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
 lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
 chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
 chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
 B) agg. invar.
 cane lupo volčjak
 pesce lupo luben (Labrax lupus)
-  ma
 A) cong.
 1. ampak, pa, vendar, toda:
 sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni
 2. a, vendar (na začetku stavka):
 ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
 ma va là! pojdi no!
 ma no! kaj res!
 ma bravo! bravo, bravo!
 ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!
 3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
 ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje
 B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
 non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
-  mancanza f
 1. pomanjkanje:
 in mancanza di meglio če ni boljšega
 2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
 commettere una mancanza pregrešiti se
 mancanza disciplinare disciplinski prekršek
 mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene
 3. nepravilnost, napaka
 PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre
-  mancare
 A) v. intr. (pres. manco)
 1. manjkati, primanjkovati:
 mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
 non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
 gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
 non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
 2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
 mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
 non mancare di coraggio biti pogumen
 3. umreti:
 è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
 4. biti odsoten, daleč:
 sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
 5. opustiti, opuščati:
 non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
 6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
 mancare alla parola besedo snesti
 mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
 7. zmotiti se, pogrešiti
 B) v. tr. zgrešiti:
 mancare il treno pog. zamuditi vlak
 PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
 a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
-  mangiare
 A) v. tr. (pres. mangio)
 1. jesti:
 mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
 mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
 mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
 mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
 mangiare di magro postno jesti
 mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
 mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
 mangia e dormi pren. lenuh
 mangiare alla carta jesti po naročilu
 far da mangiare skuhati
 PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
 2. žreti, požirati (tudi pren.):
 mangiarsi il fegato žreti se od jeze
 mangiarsi la parola pren. snesti besedo
 mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
 3. razjedati:
 la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
 4. porabiti, potrošiti
 5. pognati, zapraviti
 PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
 o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
 il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
 l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
 B) m jed; obrok
-  maturare
 A) v. tr. (pres. maturo)
 1. zoriti:
 il sole matura i frutti sonce zori sadje
 2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati
 3. izdelati, razdelati, dodelati:
 maturare un piano dodelati načrt
 B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
 gli interessi sono maturati obresti so dospele
 PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
-  mēglio
 A) avv.
 1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
 sentirsi meglio bolje se počutiti
 cambiare in meglio poboljšati se
 andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
 vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
 2. laže, jasneje
 3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
 oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
 faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
 B) agg. invar. boljši:
 la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
 la camera meglio najboljša soba
 alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
 C) m invar. najboljše:
 fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
 al meglio na najboljši način
 nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
 per il meglio najbolje, najlepše
 speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
 per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
 Č) f invar. najboljše:
 avere la meglio (su) zmagati, premagati
-  meraviglia f
 1. začudenje, začudenost:
 destare la meraviglia čuditi, zbujati začudenje
 fare le meraviglie čuditi se
 mi fa meraviglia čudi me
 a meraviglia čudovito, odlično
 2. čudo:
 l'ottava meraviglia deseto čudo (tudi iron.);
 dire meraviglie (di) hvaliti, poveličevati
 3. bot.
 erba meraviglia ščir (Amaranthus)
-  mio
 A) agg.
 1. moj
 2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
 caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
 Dio mio! moj Bog!
 3. moj (zame običajen):
 non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)
 B) pron.
 1. moje
 2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
 mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
 non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
 devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
 è dalla mia drži z mano, na moji strani je
 hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
 ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
-  mucca f zool. krava mlekarica
 PREGOVORI: anche le mucche nere danno il latte bianco preg. tudi črna krava daje belo mleko; videz vara