infranto agg. zdrobljen, zlomljen (tudi pren.):
cuore infranto strto srce
idolo infranto padli malik
Zadetki iskanja
- lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži - sacro1
A) agg.
1. relig. svet; sakralen; cerkven:
arte sacra sakralna, cerkvena umetnost
i sacri bronzi zvonovi
sacro collegio kardinalski kolegij
Sacro Cuore Sveto srce Jezusovo
la Sacra famiglia Sveta družina
fuoco sacro, morbo sacro med. pog. herpes
musica sacra cerkvena glasba
paramenti sacri mašna oblačila
il poema sacro lit. Božanska komedija
sacre rappresentazioni gled. misteriji
Sacra scrittura Sveto pismo
2. ekst. svet; nedotakljiv:
l'ospite è sacro gost je svet
3. posvečen
B) m sveto:
il sacro e il profano sveto in posvetno - sano
A) agg.
1. zdrav:
sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
sano e salvo živ in zdrav
essere sano di mente biti umsko zdrav
fare sano ozdraviti
2. zdrav (brez hib, okvar):
cuore sano zdravo srce
frutta sana zdravo sadje
dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati
3. zdrav, zdravilen:
clima sano zdravo podnebje
4. cel; nareč. ves:
di sana pianta popolnoma, scela
5. pren. zdrav, pošten
B) m (f -na) zdrava oseba - sbagliare
A) v. tr. (pres. sbaglio)
1. motiti se, zgrešiti:
sbagliare il colpo zgrešiti strel
sbagliare i conti zmotiti se pri računu
sbagliare mestiere zgrešiti poklic
sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel
2. narediti napako, zamenjati:
sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko
B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača
C) ➞ sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
se non sbaglio če se ne motim - schiantare
A) v. tr. (pres. schianto)
1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati
2.
schiantare il cuore pren. streti srce
B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora
C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh - scrivere* v. tr. (pres. scrivo)
1. pisati
2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
scrivere il testamento sestaviti oporoko
3. pisati, objaviti, objavljati (v):
scrivere su una rivista objaviti v reviji
4. zapisati, trditi (v svojih delih):
Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...
5. knjižno zapisati, vtisniti:
scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino - sentimento m
1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček - sfiancare
A) v. tr. (pres. sfianco)
1. razbijati, podreti, podirati
2. ekst. utruditi, utrujati; oslabiti
B) ➞ sfiancarsi v. rifl. (pres. mi sfianco)
1. razbiti se
2. ekst. omagati, izčrpati se:
gli si è sfiancato il cuore dal dolore od hudega mu je počilo srce - spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce) - spezzare
A) v. tr. (pres. spēzzo)
1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
spezzarsi un braccio zlomiti si roko
spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
spezzare il cuore pren. streti srce
spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
spezzare il pane prelomiti kruh
2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati
B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga - strappare
A) v. tr. (pres. strappo)
1. trgati; ruvati, izkoreniniti, izpuliti (tudi pren.):
strappare un dente izpuliti zob
strappare le erbacce puliti plevel
2. (s silo) iztrgati
3. raztrgati, razparati (tudi pren.):
strappare il cuore parati srce, globoko ganiti
4. pren. izsiliti; zvabiti; doseči, dosegati:
strappare gli applausi doseči velik uspeh
strappare le lacrime zvabiti solze, globoko ganiti
strappare una promessa izsiliti obljubo
strappare la vita pog. treti revščino
B) ➞ strapparsi v. rifl. (pres. mi strappo) raztrgati se, razparati se - traboccare v. intr. (pres. trabocco) biti prepoln; teči, tekati čez; pren. prekipeti:
il tino trabocca čeber je prepoln
il cuore trabocca di felicità pren. srce prekipeva od radosti
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob - tuffo m
1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)
2. šport skok v vodo
3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)
4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata
5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo