a latere tujka latinsko agg. invar.
1.
legato a latere relig. posebni legat
2.
giudice a latere pravo sodnik porotnega sodišča
3. pomožen, namestnik
Zadetki iskanja
- arrestare
A) v. tr. (pres. arrēsto)
1. ustaviti, ustavljati; prekiniti (tudi pren.):
arrestare un'emorragia zaustaviti krvavitev
arrestare l'avanzata nemica zaustaviti sovražnikovo prodiranje
l'arbitro arrestò il gioco sodnik je prekinil igro
2. aretirati, prijeti, zapreti
B) ➞ arrestarsi v. rifl. (pres. mi arrēsto) ustaviti se, prekiniti se (tudi pren.) - comprare, comperare v. tr. (pres. compro ali compero)
1. kupiti, kupovati:
comprare qcs. a buon mercato, a contanti, a credito kaj kupiti poceni, v gotovini, na kredit
comprare qcs. di seconda mano kaj kupiti iz druge roke
comprare per un milione di lire kupiti za milijon lir
vendere qcs. come s'è comprata pren. tako prodati, kot si kupil
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
comprare guai v težave riniti
2. kupiti, kupovati; podkupiti, podkupovati:
il giudice non si è lasciato comprare sodnik se ni dal podkupiti - conciliatore
A) agg. (f -trice) poravnalen, spraven, pomirjevalen
B) m pravo
giudice conciliatore, conciliatore mirovni sodnik - consigliēre m (f -ra)
1. svetovalec, svetovalka (tudi pren.):
la fame è cattiva consigliera lakota je slaba svetovalka
2. admin. svetnik, svetovalec:
consigliere comunale občinski svetovalec
consigliere delegato ekon. poslovodni član upravnega odbora
consigliere d'amministrazione ekon. član upravnega odbora
consigliere di cassazione sodnik kasacijskega sodišča - direttore m (f -trice) direktor, direktorica; vodja; upravnik, upravnica:
il direttore di un quotidiano glavni urednik dnevnika
il direttore di un ufficio vodja pisarne
il direttore di un collegio upravnik zavoda
direttore artistico umetniški vodja, dramaturg
direttore d'orchestra dirigent
direttore di macchina strojnik
direttore responsabile odgovorni urednik
direttore d'incontro šport sodnik
direttore tecnico šport tehnični vodja
direttore didattico šol. ravnatelj
direttore spirituale relig. spiritual - galantuōmo
A) m (pl. -mini) poštenjak, gentleman:
è un vero galantuomo pravi poštenjak je
parola di galantuomo častna beseda
B) agg. pošten, pravičen:
il tempo è galantuomo čas je najboljši sodnik - incorrotto agg.
1. nepokvarjen; nedotaknjen; čist (tudi pren.)
2. nepodkupljen, nepodkupljiv; nepristranski:
giudice incorrotto nepodkupljiv sodnik - istruttore
A) agg. (f -trice)
giudice istruttore pravo preiskovalni sodnik
B) m (f -trice) učitelj, učiteljica; inštruktor, inštruktorica - laico
A) agg. (m pl. -ci)
1. posveten, laičen
2. laicističen
3. laičen, nestrokoven (ki ne pripada pravni stroki):
giudice laico sodnik porotnik
4. ekst. nestrokovnjaški
B) m (f -ca; m pl. -ci)
1. laik, svetni človek
2. relig. samostanski brat - mite agg. blag, mil; prizanesljiv; nizek:
clima mite blago podnebje
giudice mite blag sodnik
il mite agnello blago jagnje
interesse mite nizke obresti - popolare2 agg.
1. ljudski:
giudice popolare pravo sodnik porotnik
2. popularen, priljubljen
3. ljudski, demokratičen:
governo popolare demokratična vlada - sacerdōte m
1. relig. svečenik; duhovnik
gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
sommo sacerdote papež
2. pren. svečenik:
sacerdote di Esculapio zdravnik
sacerdote delle Muse pesnik
sacerdote di Temi sodnik - speciale agg.
1. poseben:
in modo speciale posebno
2. pravo poseben:
giudice speciale posebni sodnik
legge speciale posebni zakon
3. izbran - tutelare2 agg.
1. pravo varstven:
giudice tutelare varstveni sodnik
2. varovalen, ki varuje, varuh:
l'angelo tutelare della casa domači angel varuh - ufficiale
A) agg.
1. uraden, služben:
Gazzetta Ufficiale Uradni list
2. ekst. uraden:
fidanzamento ufficiale uradna zaroka
visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja
B) m
1. uradnik:
pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
ufficiale di gara šport sodnik; delegat
ufficiale sanitario uradni zdravnik
ufficiale di stato civile matičar
2. voj. častnik, oficir:
ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
ufficiale di picchetto dežurni častnik
3. hist. častnik (pri viteških redih) - ufficio m (pl. -ci)
1. dolžnost, naloga:
ufficio di arbitro naloga razsodnika
2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
d'ufficio uradno
atto d'ufficio uradni akt
difensore d'ufficio uradni branilec
3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
buoni uffici posredovanje
4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno
5. pravo urad, organ:
ufficio di conciliazione mirovni sodnik
ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
ufficio elettorale volišče
ufficio giudicante sodišče
ufficio d'informazioni urad za informacije
ufficio di presidenza predsednikov urad
6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
ufficio vendite prodajna služba
ufficio postale poštni urad, pošta
7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
ufficio funebre zadušnica - vestire
A) v. tr. (pres. vēsto)
1. obleči, oblačiti
2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo
3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik
4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja
5. pren. prevleči
6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno
7. pren. okrasiti
B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo
C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)
1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu
2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik
3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno
Č) m
1. obleke; garderoba
2. oblačenje (način)