a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)
1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo
2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!
3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo
4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima
5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden
6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit
7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra
8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno
9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem
10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati
11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo
Zadetki iskanja
- affliggere*
A) v. tr. (pres. affliggo)
1. užalostiti, prizadeti:
la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela
2. mučiti:
è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol
B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - blu
A) agg. invar. (temno) moder:
avere il sangue blu, essere di sangue blu biti modre krvi
prendersi una fifa blu pog. na smrt se prestrašiti
B) m
1. modra barva, modrina:
blu elettrico lesketajoča se modra barva
2. modrilo, modro barvilo:
blu di metilene metilensko modrilo
blu di Parigi, di Prussia pariško, prusko modrilo - braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)
1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti
2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko
3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi
4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči
5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator
6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora
7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina
8. (pl. -ci) fiz. ročica
9. (pl. -cia) vatel - cadere* v. intr. (pres. cado)
1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla
2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok
3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog
4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan - cavare v. tr. (pres. cavo)
1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati
2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo - colpo m
1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)
3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma
4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad
5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop
6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar - etērno
A) agg.
1. večen:
giurare eterno amore prisegati večno ljubezen
il sonno eterno smrt
la vita eterna relig. večno življenje
la città eterna večno mesto, Rim
in eterno večno
2. nenehen, neskončen:
un discorso eterno neskončen govor
B) m
1. večnost
2.
l'Eterno Večni, Bog - fame f
1. lakota:
fame da lupi volčja lakota
soffrire, patire la fame trpeti lakoto
morire di fame umreti od lakote
morto di fame revež, siromak
cavarsi la fame potešiti lakoto
ingannare la fame kaj malega pojesti
brutto come la fame pog. grd ko smrt
lungo come la fame dolg ko prekla
2. velika lakota, pomanjkanje
3. pren. lakota, pohlep, požrešnost:
fame di gloria slavohlepje
fame dell'oro pohlep po zlatu - filare1
A) v. tr. (pres. filo)
1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih
2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas
3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko
B) v. intr.
1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati
2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede
3. presti (mačka)
4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje
5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih
6. šalj. ljubimkati - forca f
1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo
2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)
3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba
4. geogr. sedlo - ghermire v. tr. (pres. ghermisco)
1. zgrabiti s kremplji:
l'aquila ghermì la preda orel je zgrabil plen
2. pren. iztrgati, ugrabiti, vzeti:
la morte lo ha ghermito ai suoi cari smrt ga je iztrgala najdražjim - latte
A) m
1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik
2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati
3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko
4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)
B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel - lōtta f
1. boj, borba:
ingaggiare una lotta con un nemico spopasti se s sovražnikom
lotta accanita ogorčena borba
lotta spietata neusmiljen boj
lotta corpo a corpo boj prsi ob prsi
2. šport rokoborba:
lotta greco-romana rokoborba v grško-rimskem slogu
3. boj, borba, spopad:
lotta politica politični boj
lotta di classe razredni boj
lotta per l'esistenza boj za preživetje
lotta all'ultimo sangue boj do zadnje kapljice krvi, boj na življenje in smrt - lutto m
1. žalost, žalovanje:
lutto di famiglia smrt v družini
lutto nazionale državno žalovanje
2. črnina:
abito di lutto črnina
essere in lutto per qcn. žalovati za kom
portare il lutto nositi črnino, žalovati - macēllo m
1. klavnica
2. klanje, zakol:
bestie da macello klavna živina
3. pren. pokol:
andare al macello iti v smrt
carne da macello topovska hrana
4. pren. šalj. polomija, katastrofa - malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
mala femmina cipa, prostitutka
mala morte naključna smrt
a mala pena komajda, mukoma
mala lingua zli jezik
vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
ridurre a mal partito hudo zdelati
cadere in malo modo nerodno pasti
rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
mala voce obrekovanje
mala fede (malafede) zlonamernost - morire* v. intr. (pres. muōio)
1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!
2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom
3. pren. odmreti, odmirati
4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)