Franja

Zadetki iskanja

  • concorrēnza f

    1. ekon. konkurenca, konkurenti:
    libera concorrenza svobodna konkurenca
    battere la concorrenza premagati konkurente

    2. pisarn.
    sino alla concorrenza di dokler se ne doseže, dokler ni pokrit (znesek)
    pagamenti rateali sino alla concorrenza della somma concordata izplačilo na obroke, dokler ni pokrit dogovorjeni znesek

    3. redko knjižno naval; splet (okoliščin)
  • congiuntura f

    1. stik, stičišče, sklep:
    la congiuntura delle travi sklep gred
    congiuntura dei pantaloni hlačni šiv

    2. prilika, priložnost, okoliščina:
    congiuntura favorevole, sfavorevole ugodna, neugodna okoliščina

    3. ekon. konjunktura:
    congiuntura alta, bassa visoka, nizka konjunktura; nizka konjunktura, kriza
    superare la congiuntura premagati krizo
  • formazione f

    1. formiranje, oblikovanje, nastajanje, sestava:
    in formazione v nastajanju
    un progetto ancora in formazione načrt, ki šele nastaja
    la formazione del nuovo governo appare molto difficile kaže, da bo oblikovanje nove vlade zelo težavno
    formazione delle parole jezik besedotvorje

    2. izobraževanje; izobrazba:
    formazione professionale poklicno izobraževanje
    cultura di formazione umanistica humanistična izobrazba

    3. voj. formacija, oddelek, sestava; razvrstitev, razporeditev:
    formazione regolare redni oddelek, redna sestava

    4. šport postava, moštvo:
    la nuova formazione della nazionale di calcio nova postava državne nogometne reprezentance
    sconfiggere una forte formazione premagati močno moštvo

    5. aero letalska formacija

    6. glasba skupina

    7. geol. formacija
  • ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)

    1. anat. koleno:
    articolazione del ginocchio kolenski zglob
    piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
    stare in ginocchio klečati
    gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
    mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
    far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele

    2. koleno (del hlač)

    3. tehn. koleno:
    a ginocchio kolenast

    4. srednji del vesla
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • impedimento m

    1. oviranje, branjenje, nasprotovanje

    2. ovira, zapreka; nasprotje:
    frapporre impedimenti ovirati
    essere d'impedimento ovirati, biti v napoto
    superare ogni impedimento premagati vse ovire

    3. pravo ovira; zadržek

    4. pog. motnja

    5. pl. voj. hist. pratež
  • inciampo m spotik, ovira, zapreka (tudi pren.):
    essere d'inciampo a qcn. koga ovirati, biti komu v napoto
    procedere senza inciampi napredovati, potekati neovirano
    superare tutti gli inciampi premagati vse zapreke
  • matto2 agg.
    scacco matto šah šah mat:
    dare scacco matto a qcn. pren. koga matirati, premagati
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • paga

    A) f

    1. plača, mezda:
    paga base osnovna plača
    giorno di paga plačilni dan
    assicurarsi la paga šalj. iti v keho
    tirare la paga dvigniti, vleči plačo

    2. pren. plačilo:
    mala paga kazen
    dare la paga a qcn. koga premagati (pri igri, športu itd.)
    dare la paga a qcn. pog. koga pošteno premlatiti

    B) m, f invar. plačnik, plačnica:
    mala paga slab plačnik

    C) agg. invar.
    busta paga plačilna kuverta
    libro paga plačilni seznam
    ufficio paga blagajna
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • regolare1

    A) v. tr. (pres. rēgolo)

    1. urediti, urejati

    2. ekst. voditi, upravljati, naravnati

    3. omejiti omejevati; zmanjševati:
    regolare i propri sentimenti pren. brzdati čustva
    regolare le spese zmanjšati stroške

    4. regulirati, naravnavati, uravnavati:
    regolare un apparecchio regulirati napravo
    regolare un fiume regulirati reko

    5. urediti, urejati (tudi pren.):
    regolare gli avversari šport premagati nasprotnike (zlasti v kolesarstvu)
    regolare il conto plačati, poravnati račun
    regolare i conti con qcn. pren. poravnati račune s kom
    regolare una questione urediti zadevo, problem

    B) ➞ regolarsi v. rifl. (pres. mi regolo)

    1. ravnati se

    2. biti umerjen; kontrolirati se:
    regolarsi nel mangiare biti zmeren pri jedi
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)
  • sgomento1 m strah, preplašenost, tesnoba:
    essere in preda allo sgomento biti ves prestrašen
    riaversi dallo sgomento, vincere lo sgomento premagati strah
  • tappeto m

    1. preproga; ekst. prt:
    tappeto persiano perzijska preproga
    tappeto ricamato a mano ročno vezen prt
    tappeto erboso trava
    tappeto stradale cestna obloga
    tappeto verde ekst. igralnica
    bombardamento a tappeto voj. pren. bombna preproga
    mettere qcs. sul tappeto načeti, sprožiti vprašanje o

    2. šport blazina; (boks) ekst. ring, tla:
    mandare qcn. al tappeto šport zbiti koga na tla; pren. koga docela premagati
  • trionfo m

    1. hist. triumf

    2. ekst. zmagoslavje, sijajna zmaga, bleščeč uspeh:
    il trionfo del bene sul male zmaga dobrega nad zlim
    essere accolto in trionfo biti sprejet z velikimi častmi
    ottenere, riportare un grande trionfo su premagati, poraziti koga, triumfirati nad kom
    portare qcn. in trionfo koga nesti na ramenih

    3. pren. nebeško poveličanje

    4. namizni nastavek

    5. alegorični sprevod (v renesansi)

    6. igre tarok; adut
  • vittōria f zmaga:
    vittoria! hura! (zmagal sem, zmagali smo)
    vittoria militare vojna zmaga
    vittoria morale moralna zmaga
    vittoria di Pirro pren. Pirova zmaga
    vittoria ai punti šport zmaga po točkah
    la palma della vittoria palma zmage; pren. nagrada, plačilo za zmago
    avere la vittoria in pugno pren. imeti zmago v žepu
    cantar vittoria pren. slaviti zmago, veseliti se uspeha
    ottenere la vittoria in un processo zmagati v pravdi
    riportare vittoria su premagati koga
  • volata1 f

    1. let:
    una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
    fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

    2. ekst. jata (v letu)

    3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
    di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
    battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
    fare una volata skočiti (do); šport sprintati
    prendere una volata pren. zjeziti se
    tirare la volata pren. vleči, spodbujati

    4. pren. pesniški polet; preblisk

    5. voj. topovska odprtina

    6. glasba hitra pasaža

    7. minska salva

    8. tehn. akcijski radij žerjava
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine