Franja

Zadetki iskanja

  • grossezza f

    1. debelost, velikost:
    valutare la grossezza di un oggetto oceniti velikost predmeta
    una vipera di notevole grossezza precej velika kača

    2. naraslost:
    la grossezza di un fiume naraslost reke

    3. pren. topost, nerodnost, okornost, nevednost
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • mōle1 f

    1. gmota, masa; masivna zgradba:
    la mole del K2 gmota gore K2
    Mole Antonelliana arhit. Antonellijev stolp (v Torinu)
    all'ombra della Mole pren. v Torinu

    2. pren. razsežnost, obsežnost, velikost:
    ho finito una notevole mole del lavoro končal sem precej dela


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • più

    A) avv.

    1. bolj, najbolj; več, največ:
    più bello di te lepši od tebe
    il più bello najlepši
    più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
    poco più malo več
    assai più precej več
    molto più di veliko več od
    tanto più tem bolj

    2. mat. plus, in

    B) agg. invar. več:
    più tempo več časa
    più motivi več razlogov

    C) m

    1. več, večji del:
    il più è fatto večji del je narejen
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

    2.
    i più pl. večina:
    i più tacciono večina molči
    nel numero dei più med pokojnimi

    3.
    per lo più ponavadi, večinoma
    al più kvečjemu
    a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
    che più? knjižno kaj naj še rečemo?
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • presentare

    A) v. tr. (pres. presēnto)

    1. predložiti, predlagati (tudi pren.); izročiti

    2. pren. kazati; prinesti, nositi s seboj:
    un affare che presenta molti rischi posel, ki prinaša precej tveganja, tvegan posel

    3. ponuditi:
    presentare i saluti pozdraviti
    presentare le armi voj. izkazati vojaško čast

    4. predstaviti, predstavljati (javnosti, drugi osebi):
    presentare le ultime novità librarie predstaviti zadnje knjižne novosti
    le presento un mio carissimo amico dovolite, da vam predstavim svojega dobrega prijatelja

    B) ➞ presentarsi v. rifl. (pres. mi presēnto)

    1. javiti, javljati se

    2. pristopiti (na sodišču)

    3. pokazati se

    4. ponuditi se

    5. predstaviti, predstavljati se:
    permetta che mi presenti dovolite, da se vam predstavim

    6. zgoditi se; priti do

    7. ponuditi se

    8. pokazati se:
    il problema si presenta grave problem je videti resen
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • sfuggire

    A) v. tr. (pres. sfuggo) uiti (komu, čemu); izogniti, izogibati se:
    sfuggire un pericolo uiti nevarnosti

    B) v. intr.

    1. uiti, ubežati:
    sfuggire alla giustizia uiti roki pravice

    2. spregledati; pozabiti, pozabljati:
    nel correggere le bozze mi sono sfuggiti parecchi errori med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal precej napak
    mi è sfuggito che oggi è il tuo compleanno pozabil sem, da je danes tvoj rojstni dan
  • stōmaco m (pl. -chi, -ci)

    1. anat. želodec:
    stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
    stomaco forte močen želodec
    avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
    avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
    dare di stomaco bruhati
    fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
    fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
    riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

    2. pren. pog. pogum, korajža:
    a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
    aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tērmine1 m

    1. meja; mejnik

    2. pravo rok, termin:
    contratto a termine terminski posel
    termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
    termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
    termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
    termine di preavviso odpovedni rok

    3. rok:
    a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
    nel termine di un mese v roku enega meseca

    4. konec:
    aver termine končati se
    portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
    volgere al termine biti pri koncu

    5. člen, element:
    complemento di termine jezik indirektni objekt
    termini di una proposizione jezik stavčni členi
    i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
    i termini di un paragone elementa primerjave
    ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

    6. pren. točka, stopnja; cilj:
    a buon termine precej daleč (s čim)

    7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
    il termine delle provviste konec zalog

    8.
    termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
    le cose stanno in questi termini zadeve so take
    essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom