baracca f
1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu
2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati
3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu
4.
far baracca veseljačiti
Zadetki iskanja
- benedire* v. tr. (pres. benedico)
1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti
2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga - burattino m
1. gled. ročna lutka:
teatro dei burattini lutkovno gledališče
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
2. pl. lutkovna predstava, lutke:
andare ai burattini iti gledat lutke
3. pren. lutka, marioneta; človek, ki se pusti voditi drugim - casa f
1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša
2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač
3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina
4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica
5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša
6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima - chiamare
A) v. tr. (pres. chiamo)
1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo
2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)
3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča
4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede
B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno! - creatore
A) agg. (f -trice) ustvarjalen, stvariteljski
B) m tvorec, ustvarjalec; kreator
il Creatore stvarnik, Bog
andare, andarsene al Creatore umreti
mandare qcn. al Creatore poslati koga v nebesa - culo m
1. pog. rit; zadnjica:
avere culo pren. imeti preklemansko srečo
che culo! temu se pravi sreča!
prendere, pigliare qcn. per il culo pren. komu se posmehovati, koga prevarati
essere come culo e camicia pren. biti kot rit in srajca
essere, avere una faccia di culo, da culo pren. biti nesramen; lažnivec, goljuf; biti grd kot smrtni greh
2. ekst. dno:
il culo di una bottiglia dno steklenice
3. vulg. zadnjik:
culo rotto slabš. homoseksualec, peder
fare il culo a qcn., metterlo in culo a qcn. pren. zagosti jo komu
mandare qcn. a fare in culo pren. poslati koga v rit, k vragu
farsi un culo così pren. namučiti se kot živina - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - fermopōsta (fermo posta)
A) avv. poštno ležeče, poste restante:
spedire una lettera fermoposta poslati pismo poštno ležeče
B) agg. invar. na pošti ležeč, poštno ležeč:
lettera fermoposta poštno ležeče pismo
C) m invar. služba, oddelek za poštno ležeče pošiljke, poste restante:
inviare una lettera al fermoposta poslati pismo na poštno ležeče - friggere*
A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati
B) v. intr.
1. cvrčati
2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti - infērno m
1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih
2. relig. pekel:
caldo d'inferno pren. peklenska vročina
diavolo dell'inferno pren. zlobnež
lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
va all'inferno! pojdi k vragu!
3. pren. pekel, peklenska muka:
vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel
4. bot.
fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni - insaccare
A) v. tr. (pres. insacco)
1. dati v vrečo:
insaccare il pallone šport poslati žogo v mrežo
2. kulin. nadevati meso, delati klobase
3. pren. stlačiti
4. pren. (infagottare) stlačiti, strpati; ohomotati:
l'avevano insaccato in un cappotto che gli arrivava ai calcagni ohomotali so ga v plašč, ki mu je segal do peta
B) ➞ insaccarsi v. rifl. (pres. mi insacco) zariniti se, stiskati se - manichetto2 m
1. pomanjš. od ➞ manico ročajček
2. poškrobljena manšeta
3.
far manichetto vulg. (v znak zaničevanja pripogniti levo roko, z desno pa udariti čeznjo) koga nekam poslati - mona
A) f severnoital., vulg. pizda:
andare, mandare in mona pren. iti, poslati k vragu
B) m pren. bedak, tepec - paese m
1. dežela:
mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu
2. država; ekst. domovina:
paese legale politiki, vladajoči razred
paese reale tiha večina
amare il proprio paese ljubiti domovino
3. vas:
paese natio rojstna vas, rojstni kraj
gente di paese vaščani, kmetje
fiera di paese vaški sejem
il paese della cuccagna Indija Koromandija
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas - piantare
A) v. tr. (pres. pianto)
1. agr. saditi; zasaditi
2. poriniti, zariniti; zabijati:
piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči
3. zapustiti:
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
piantarla nareč. prenehati:
e piantala! nehaj že enkrat!
B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)
1. zariti se; vseliti se
2. postaviti se:
piantarsi di fronte a postaviti se pred - plico m (pl. -chi) (zapečaten) zavojček, snopič:
spedire un plico poslati snopič - pōsta f
1. postajališče; stojišče (v hlevu)
2. lovstvo čakališče, preža:
stare alla posta (di) pren. prežati (na)
3. postaja, postajališče (za kočije, sle ipd.)
4. pošta:
spedire per posta poslati po pošti
posta aerea letalska pošta
fermo posta poštno ležeče
5. pošta, dopisovanje:
a stretto giro di posta z obratno pošto
6. igre vložek:
la posta in gioco è molto alta pren. tveganje je veliko
7.
a posta (apposta), a bella posta nalašč - ramengo m (pl. -ghi)
1. nareč. palica, gorjača
2. severnoital. poguba, propad:
andare a ramengo propasti
mandare ramengo poslati k vragu - saggio2 m (pl. -gi)
1. preizkus, preizkušanje
2. vzorec:
un saggio di vino vzorec vina
esemplare di saggio tisk brezplačni izvod
mandare un saggio tisk poslati brezplačni izvod (knjige, revije ipd.)
3. izvedba; nastop:
saggio ginnico telovadni nastop
saggio musicale glasbeni nastop
dare saggio delle proprie capacità pokazati svoje sposobnosti
4. ekon. mera:
saggio d'interesse obrestna mera
saggio di sconto eskontna mera