dettatura f narek, narekovanje, diktiranje:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
Zadetki iskanja
- diario m (pl. -ri)
1. dnevnik:
tenere un diario pisati dnevnik
2. šol.
diario di classe dnevnik
diario scolastico dnevnik (učenca)
diario degli esami razpored izpitov - ēstro m
1. zool. zolj (Oestrus):
estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)
2. zanos, polet, spodbuda:
estro oratorio govorniški zanos
3. navdih, nagnjenje:
scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu
4. muha, muhast:
agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
a estro po razpoloženju - fiēle m
1. med. žolč
2. pren. grenkoba, sovraštvo, mržnja, žolč:
parole di fiele grenke besede
intingere la penna nel fiele žolčno, zlobno pisati
non aver fiele, essere senza fiele ne gojiti sovraštva
masticar fiele e sputar dolce v srcu nositi žolč, na ustih pa med - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom - insegnare
A) v. tr. (pres. insegno)
1. učiti; poučevati:
insegnare a scrivere učiti pisati
insegnare le lingue učiti jezike
2. kazati; odkrivati:
insegnare la strada pokazati pot
B) v. intr. učiti, poučevati - intingere*
A) v. tr. (pres. intingo) pomakati:
intingere la penna nel fiele pren. pisati žolčno, s sovraštvom
B) ➞ intingersi v. rifl. (pres. mi intingo) zajemati, črpati:
intingersi nel piatto postreči si
intingersi a, in un affare okoristiti se s poslom - lavorare
A) v. tr. (pres. lavoro)
1. delati:
lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
lavorare a un libro pisati knjigo
lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
lavorare di mano krasti
lavorare di schiena garati
lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
lavorare di cervello umsko delati
lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina
2. delati, obratovati
3. delati, poslovati
4. delovati skrivoma:
lavorare sott'acqua pren. rovariti
lavorare di soppiatto delati skrivaj
B) v. tr.
1. obdelovati:
lavorare i metalli obdelovati kovine
lavorare la terra obdelovati zemljo
lavorarsi qcn. koga obdelovati
2. delati; izdelati:
lavorare un vestito delati obleko
3. šport obdelati nasprotnika (boks) - punta1 f
1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano
2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice
3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec
4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla
5. drobec; ščepec
6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik
7. etnol. konica
8. alpin. konica (na derezah)
9. (spunto) cik
10. med.
punta d'ernia začetna kila
11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sghimbēscio agg. (m pl. -sci) kriv, poševen, postrani:
camminare a sghimbescio hoditi postrani
scrivere a sghimbescio pisati poševno - sōcco m (pl. -chi) gled. hist. čevelj (v starorimski komediji):
calzare il socco pren. pisati komedije - sprecare
A) v. tr. (pres. sprēco) zapraviti, zapravljati (tudi pren.):
sprecare il denaro zapravljati denar
sprecare il fiato, le parole zaman govoriti, prigovarjati
sprecare l'inchiostro zastonj pisati
sprecare una palla, un pallone šport zgrešiti met, strel
sprecare tempo, fatica zapravljati čas, zaman se truditi
B) ➞ sprecarsi v. rifl. (pres. mi sprēco)
1. zapravljati moči, sposobnosti; jalovo se razdajati
2. nareč. preveč izdati, zapraviti:
non sprecarti troppo! iron. nikar se ne pretegni! - sussidio m (pl. -di)
1. pomoč; pripomoček:
scrivere con il sussidio di un dizionario pisati s pomočjo slovarja
sussidi audiovisivi šol. avdiovizualni pripomočki
sussidi didattici šol. učni pripomočki, učila
2. denarna pomoč, podpora; subvencija:
sussidio di disoccupazione podpora za brezposelne
chiedere un sussidio, presentare domanda di sussidio prositi za denarno pomoč
concedere, ottenere un sussidio dodeliti, dobiti denarno pomoč - versare1
A) v. tr. (pres. vērso)
1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje
2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino
3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga
4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo
5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe
6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek
B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)
1. razliti se; raztresti se
2. zlivati se (tudi pren.) - vuōto
A) agg.
1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok
2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje
B) m
1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)
2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep
3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno
4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice
5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)
6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine