Franja

Zadetki iskanja

  • elevare

    A) v. tr. (pres. elēvo ali ēlevo)

    1. dvigniti, dvigovati, višati, povišati (tudi pren.):
    elevare il piano stradale dvigniti višino ceste
    elevare qcn. in generale povišati koga v generala
    elevare un numero al quadrato mat. kvadrirati število, dati število na drugo potenco

    2. pren. oplemenititi

    B) ➞ elevarsi v. rifl. (pres. elēvo) dvigniti se, poboljšati se
  • eseguire v. tr. (pres. esēguo, eseguisco)

    1. izvršiti, izpeljati, opraviti:
    eseguire un lavoro, un piano izvršiti delo, izpeljati načrt

    2. izvesti, izvajati
  • esso pron.

    1. on, to (v ednini za živali in predmete neopredeljenega spola):
    ho ascoltato il tuo piano: esso è ottimo poslušal sem tvoj načrt: odličen je

    2. ta, prav ta; isti
  • figura f

    1. oblika; postava:
    figura snella vitka postava
    figura tozza čokata postava
    far figura pasti v oči, vzbujati pozornost, izstopati
    fare bella figura izkazati se, napraviti dober vtis
    fare brutta figura osramotiti se, izpasti klavrno
    che figura! kakšna sramota!
    bella figura! iron. si se pa res odrezal!
    far la figura dello sciocco, del disonesto izpasti neumen, nepošten

    2. mat. lik:
    figura piana geometrična figura
    figura solida geometrijsko telo

    3. podoba, lik; osebnost:
    dipingere una figura al naturale naslikati podobo v naravni velikosti
    la figura di Otello lik Otela
    una figura di primo piano della Rivoluzione francese ena osrednjih osebnosti francoske revolucije
    figura retorica retorična figura

    4. figura (pri kartah, šahu)

    5. figura, lik (pri plesu, športu)
  • inquadrare

    A) v. tr. (pres. inquadro)

    1. uokviriti, uokvirjati (tudi pren.)

    2. film kadrirati

    3. voj., admin. razporediti, razporejati; uvrstiti, uvrščati (v stalni sestav)

    B) ➞ inquadrarsi v. rifl. (pres. mi inquadro) uvrstiti, uvrščati se; soditi v:
    la misura si inquadra nel piano di risanamento ukrep sodi v načrt za sanacijo
  • maturare

    A) v. tr. (pres. maturo)

    1. zoriti:
    il sole matura i frutti sonce zori sadje

    2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

    3. izdelati, razdelati, dodelati:
    maturare un piano dodelati načrt

    B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
    gli interessi sono maturati obresti so dospele
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • nōbile

    A) agg.

    1. plemenit:
    di sangue nobile plemenitega rodu

    2. plemiški

    3. ekst. žlahten, vzvišen, izbran, odličen, eleganten

    4.
    piano nobile prvo nadstropje

    5. ekst. rasen, plemenski:
    animale nobile plemenska žival
    pietra nobile plemeniti kamen

    6. kem. žlahten:
    metallo nobile žlahtna kovina

    B) m, f plemič, plemkinja
  • nodale agg.

    1. vozeln

    2. anat.
    tessuto nodale vozelno tkivo

    3. fiz.
    piano nodale vozelna ploskev
    punto nodale vozelna točka

    4. železn.
    punto nodale vozlišče

    5. ptt
    centrale nodale vozelna centrala

    6. pren. ključen
  • obliquo agg.

    1. poševen; nagnjen:
    piano obliquo fiz. strmina

    2. pren. posreden:
    venni a saperlo per vie oblique posredno sem zvedel

    3. pren. nepošten:
    mire oblique nepoštene namere

    4. jezik odvisen:
    casi obliqui odvisni skloni
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • pianino1 m pomanjš. od ➞ piano(forte) glasba pianino
  • pianino2 avv. pomanjš. od ➞ piano:
    pian pianino počasi, potiho
  • presiēdere

    A) v. tr. (pres. presiēdo)

    1. predsedovati

    2. šol. ravnateljevati; biti dekan

    B) v. intr.

    1.
    presiedere (a) načelovati (čemu); biti ravnatelj (česa)

    2. pren. biti na čelu, voditi:
    presiedere alla realizzazione di un piano voditi izvedbo projekta
  • quello

    A) agg.

    1. tisti, oni:
    in quello, in quella takrat, v tem trenutku
    in quello che, in quella che ko
    ne dice di quelle take debele kvasi!
    ne abbiamo viste e sentite di quelle! česa vsega nismo videli in slišali!
    una di quelle evfemistično pocestnica

    2. pog. (ko nagovarjamo osebo, katere imena ne vemo ali nočemo izreči):
    ehi, quell'uomo! halo, vi tam!
    quella signora! gospa!

    B) pron.

    1. tisti, oni:
    quelli del piano di sotto, di sopra sostanovalci s spodnjega, zgornjega nadstropja
    quelli di Trieste Tržačani
    quello del gas, della luce inkasant za plin, elektriko

    2.
    in quel di, da quel di na področju, s področja:
    in quel di Gorizia na Goriškem
  • regolatore

    A) agg. (f -trice) urejevalen, uravnalen; regulatoren, regulacijski:
    piano regolatore regulacijski načrt

    B) m (f -trice)

    1. urejevalec, urejevalka

    2. strojn. regulator
  • scaricamento m izkrcavanje, razkladanje, iztovarjanje:
    piano di scaricamento (piano caricatore) razkladalna rampa
  • scartare2 v. tr. (pres. scarto) škartirati; izločiti, izločati; zavreči, zavračati:
    scartare una carta igre škartirati karto
    scartare un piano zavreči načrt
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • spigionato agg. neoddan (stanovanje)
    avere l'ultimo piano spigionato pren. toskansko biti brez pameti, nerazsoden