Franja

Zadetki iskanja

  • bestia f

    1. žival; zver:
    bestie feroci krvoločne živali, zveri
    bestie da soma tovorne živali
    bestie da tiro vprežne živali
    lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
    vivere come le bestie živeti kot pes
    bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
    bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
    la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
    brutta bestia pren. huda stvar:
    la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

    2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
    andare in bestia pobesneti
    diventare una bestia podivjati od jeze
    sta' zitto, bestia! molči, govedo!
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • cencio m (pl. -ci)

    1. cunja, capa, krpa:
    cencio da spolverare krpa za prah
    bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
    crollare come un cencio pren. omedleti
    coperto di cenci oblečen v cape

    2.
    cappello a cencio mehak klobuk

    3. pren. ničvredna stvar, capa:
    uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja
  • chiēsa f

    1. relig. cerkev:
    chiesa cattolica romana, ortodossa, luterana rimskokatoliška, pravoslavna, luteranska cerkev

    2. relig. katoliška cerkev:
    Padri della chiesa cerkveni očetje

    3. cerkev (stavba):
    frequentare la chiesa hoditi v cerkev
    essere di chiesa biti pobožen
    essere fortunato come i cani in chiesa pren. biti sprejet kot pes v cerkvi, imeti smolo

    4. župnija, fara

    5. pren. iron. družba, druščina, srenja
  • crepare v. intr. (pres. crēpo)

    1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
    ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
    crepare dalle risa pokati od smeha
    crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
    crepare di salute biti zdrav ko dren

    2. ekst. crkniti, crkavati:
    crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
    crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dimenare

    A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
    dimenare le braccia stresati, premikati roke
    il cane dimena la coda pes maha z repom
    dimenare un problema pren. pretresati problem

    B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)

    1. zvijati se, premetavati se

    2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se
  • fiuto m

    1. vohanje; njuhanje:
    tabacco da fiuto njuhanec
    al primo fiuto takoj

    2. voh:
    il cane da caccia ha un ottimo fiuto lovski pes ima odličen voh

    3. pren. nos, občutek:
    ha un ottimo fiuto nel trattare gli affari res ima nos za sklepanje poslov
    conoscere al fiuto prepoznati na prvi pogled
  • fōglia f

    1. bot. list:
    spuntano, cadono le foglie listje poganja, odpada

    2. pren.
    mangiare la foglia razumeti, kam pes taco moli
    tremare come una foglia drgetati kot šiba na vodi
    non muover foglia pren. ne migniti z mezincem, ne storiti ničesar

    3. umet. listni ornament

    4. (lamina d'oro, d'argento) folija

    5. tehn. list vzmeti
    PREGOVORI: non cade foglia che Dio non voglia preg. človek obrača, Bog obrne
  • gallo1

    A) m

    1. zool. petelin (Gallus gallus):
    gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)

    2.
    al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
    fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
    essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
    è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče

    B) agg. invar.
    peso gallo šport bantam kategorija (boks)
  • gatto m (f -ta)

    1. zool. maček (Felis catus)
    gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

    2.
    gatto frustato pren. polit cucek
    mal gatto lisjak, prevejanec, tat
    essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
    essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
    musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
    gatto a nove code hist. bič
    il Gatto con gli stivali Obuti maček

    3. voj. hist. oven

    4.
    gatto delle nevi snežni teptalnik

    5.
    gatto selvaggio divja stavka
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • lēpre f

    1. zool. zajec (Lepus):
    correre come una lepre pren. teči kot zajec
    vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
    pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo

    2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)

    3. kulin. zajčje meso:
    spezzatino di lepre zajčja obara
    PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • morire* v. intr. (pres. muōio)

    1. umreti, umirati:
    morire di malattia umreti zaradi bolezni
    morire di crepacuore umreti od hudega
    morire come un cane umreti sam, kot pes
    morire al mondo pren. iti v samostan
    tu possa morire! da bi te vrag!

    2. pren. umreti, umirati:
    morire di fame biti na smrt lačen
    un caldo da morire huda, neznosna vročina
    morire dalle risa počiti od smeha
    morire per uno koprneti za kom

    3. pren. odmreti, odmirati

    4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)
  • nuōra f snaha:
    essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
    suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
    PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli
  • poliziōtto

    A) m (f -ta)

    1. policist, policistka; stražnik

    2. slabš. birič

    B) agg. invar.
    cane poliziotto policijski pes
    donna poliziotto policistka
  • randagio agg. (m pl. -gi) bloden; potepuški:
    cane randagio potepuški pes
  • scalognato agg. nesrečen:
    essere scalognato imeti smolo
    essere scalognato come il cane in chiesa počutiti se kot pes v cerkvi
  • seguire

    A) v. tr. (pres. seguo)

    1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
    il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
    un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

    2. iti, hoditi po:
    seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
    seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
    seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

    3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
    seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
    seguire la moda slediti modi

    4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
    seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
    seguire la lezione poslušati predavanje
    seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

    B) v. intr.

    1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
    ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

    2. dogoditi, dogajati se; biti:
    segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

    3. nadaljevati se:
    segue se nadaljuje (v naslednji številki)