Franja

Zadetki iskanja

  • estensione f

    1. raztezanje, razširjanje, obseg:
    per estensione v širšem smislu
    in tutta l'estensione della parola v polnem pomenu besede

    2. iztezanje
  • facilità f

    1. lahkota

    2. sposobnost, dar:
    facilità di parola dar govora, zgovornost
  • fēde f

    1. vera, verovanje:
    avere fede nel progresso verovati v napredek
    prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

    2. relig. vera:
    la fede cristiana krščanska vera

    3. prepričanje (politično, filozofsko):
    fede democratica demokratično prepričanje

    4. zaupanje:
    aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
    uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
    agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

    5. zvestoba, poštenost:
    fede coniugale zakonska zvestoba
    mantenere fede alla parola data držati besedo
    tener fede ai patti držati se dogovorjenega
    dar fede obljubiti

    6. poročni prstan

    7. potrdilo:
    far fede potrditi
    fede di battesimo krstni list
  • felice agg.

    1. srečen:
    vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
    fare felice qcn. osrečiti koga
    sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
    temperamento felice srečna, vesela narava
    te felice! blagor tebi!

    2. radosten, vesel:
    l'età felice pren. otroštvo
    felice notte! lahko noč!

    3. pren. ugoden, uspešen:
    esito felice ugoden izid, srečen konec
    idea felice posrečena, koristna ideja
    parola felice zgovornost
    memoria felice odličen spomin
    avere la mano felice pren. imeti srečno roko
  • forzare

    A) v. tr. (pres. fōrzo)

    1. prisiliti:
    l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

    2. posiliti; na silo kaj storiti:
    forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
    forzare una porta vlomiti vrata
    forzare un blocco razbiti blokado
    forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

    3. napenjati:
    forzare la voce napenjati glas
    forzare la marcia voj. pospešiti marš

    B) v. intr. tiščati, stiskati:
    la scarpa forza čevelj tišči
  • frullo m frfotanje, udarjanje kril:
    prendere il frullo odleteti
    cogliere a frullo una persona pren. koga ustaviti ob pravem času
    cogliere a frullo una parola ujeti besedo
  • galantuōmo

    A) m (pl. -mini) poštenjak, gentleman:
    è un vero galantuomo pravi poštenjak je
    parola di galantuomo častna beseda

    B) agg. pošten, pravičen:
    il tempo è galantuomo čas je najboljši sodnik
  • giurare

    A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    giurare il falso krivo priseči
    giurare il vero prisegati na resničnost česa
    giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
    giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
    giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
    giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
    ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

    B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
    giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
    giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom
  • guastare

    A) v. tr. (pres. guasto)

    1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
    la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
    guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
    guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
    guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

    2. pren. motiti:
    guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
    guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
    guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

    3. pren. kvariti, spriditi

    B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
    una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

    C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

    1. pokvariti se (tudi pren.):
    l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
    temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

    2. pren. pokvariti se, spriditi se
    PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok
  • indirizzare

    A) v. tr. (pres. indirizzo)

    1. napotiti

    2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
    indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle

    3. usmeriti, usmerjati:
    indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
    indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati

    4.
    indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo

    B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)

    1. napotiti se

    2. pren.
    indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj
  • labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)

    1. (pl. -ra) ustnica:
    labbro leporino med. zajčja ustnica
    leccarsi le labbra oblizovati si prste
    bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga

    2. usta:
    avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
    pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
    a fior di labbra mrmraje

    3. anat.
    labbra della vagina sramne ustnice

    4. (pl. -ri) rob:
    i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka
  • libertà f svoboda, prostost:
    libertà di azione, di pensiero e di parola svoboda dejanja, misli in govora
    libertà civili državljanske svoboščine
    prendersi qualche libertà con qcn. kaj si dovoliti s kom
  • macedōnia f

    1. kulin. sadna kupa

    2. jezik
    parola macedonia mešana tvorjenka
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mantenere*

    A) v. tr. (pres. mantēngo)

    1. obdržati; ohraniti, ohranjati:
    il freddo mantiene intatti i cibi mraz ohranja živila

    2. hraniti, vzdrževati:
    mantenere la famiglia vzdrževati družino

    3. braniti; podpreti, podpirati

    4. izpolniti, izpolnjevati; spoštovati:
    mantenere la parola držati besedo

    B) ➞ mantenersi v. rifl. (pres. mi mantēngo)

    1. hraniti se

    2. obdržati se

    3. ohraniti se, ostajati, obdržati se:
    il cambio del marco si mantiene inalterato tečaj marke ostaja nespremenjen
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • origine f

    1. izvor, začetek:
    aver origine izvirati, začeti se
    dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati

    2. mat. sečišče, križišče

    3. izvor, izvir

    4. izvor, rod, poreklo:
    luogo d'origine rojstni kraj
    di dubbia origine sumljivega izvora
    l'origine della parola etimologija besede