scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
Zadetki iskanja
- spoderare
A) v. tr. (pres. spodero) odvzeti zemljo (kmetu)
B) v. intr. oditi s posestva - asso m
1. as:
avere l'asso nella manica pren. imeti odlične možnosti za uspeh, imeti v rokah močen adut
lasciare, piantare qcn. in asso pren. pustiti koga na cedilu, nepričakovano oditi
2. pren. as:
gli assi del volante avtomobilski asi - bagaglio m (pl. -gli)
1. prtljaga:
bagaglio presso, bagaglio appresso železn. potniška, osebna prtljaga
bagaglio a mano ročna prtljaga
deposito bagagli garderoba
spedire a bagaglio poslati s prtljažnim vagonom
2. pren. izobrazba, izkušnje:
bagaglio di nozioni tecniche tehnično znanje
bagaglio culturale razgledanost
bagaglio di ricordi spomini
3. voj. prtljaga, pratež:
andarsene, partire con armi e bagagli pren. oditi z vsem kar imaš - baule m
1. kovček:
fare, disfare il baule pripraviti, sprazniti kovček
fare i bauli pren. oditi
viaggiare come i bauli pren. potovati, ne da bi kaj videli
2. avto prtljažnik - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - chetichēlla
alla chetichella avv. skrivaj, potihoma:
andarsene alla chetichella neopaženo oditi
svignarsela alla chetichella skrivaj jo popihati
fare qcs. alla chetichella kaj narediti potihoma - dio
A) m
1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog! - fagōtto1 m
1. cula, sveženj:
far fagotto pren. povezati culo, pobrati šila in kopita, oditi; umreti
2. pren. neroda - fardēllo m
1. sveženj, zavoj, cula:
far fardello pren. povezati culo, oditi
2. pren. breme - fatto2 m
1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva
2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici
3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje
4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel - francese
A) agg. francoski:
nasino alla francese prifrknjen nosek
mal francese francoska bolezen, sifilis
andarsene alla francese oditi po francosko
B)
1. m, f Francoz, Francozinja
2. m jezik francoščina - incōmodo2 m
1. sitnost, neprijetnost, nadlega, napota:
recare incomodo a qcn., essere d'incomodo a qcn. biti komu v nadlego
togliere, levare l'incomodo oditi
fare il, da terzo incomodo pren. držati svečo, svetiti parčku
2. povračilo:
quant'è il Suo incomodo? koliko dolgujem?
3. (acciacco) tegoba, nadloga - inglese
A) agg.
1. geogr. angleški:
all'inglese po angleško
giardino all'inglese angleški park
gabinetto all'inglese angleško stranišče, WC
riso all'inglese kulin. kuhani riž
andarsene all'inglese popihati jo, oditi po francosko
2.
chiave inglese strojn. angleški ključ
punto inglese obrt angleški šiv, vbod
sale inglese farm. angleška sol
zuppa inglese kulin. biskvit v kremi
B) m, f geogr. Anglež, Angležinja:
fare l'inglese delati se Angleža, delati se nevednega
C) m jezik angleščina - insalutato agg. nepozdravljen:
andarsene insalutato ospite šalj. oditi skrivaj, brez pozdrava; odkuriti jo - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - macchia2 f bot. makija:
darsi alla macchia pren. oditi v partizane, v ilegalo
libro stampato alla macchia ilegalno tiskana knjiga, knjiga, natisnjena brez podatkov o izdajatelju - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - ōspite
A) m, f
1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)
2. gost, gostja
3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi
B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo - palmo m
1. (spanna) ped:
avere il muso lungo un palmo pren. kujati se; (la notizia, il fatto)
ha un palmo di barba pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi
conoscere a palmo a palmo poznati temeljito
restare con un palmo di naso pren. oditi z dolgim nosom
2. toskansko dlan:
(cranio) pulito come il palmo della mano popolnoma gola (lobanja)
3. ped (stara dolžinska mera)