Franja

Zadetki iskanja

  • scollacciarsi v. rifl. (pres. mi scollaccio) nositi dekoltirane obleke
  • scollare1

    A) v. tr. (pres. scōllo) obl. dekoltirati

    B) ➞ scollarsi v. rifl. (pres. mi scōllo) obl. nositi globoko dekoltirane obleke
  • smettere*

    A) v. tr. (pres. smetto)

    1. nehati:
    smettila! nehaj že!

    2. odložiti, ne nositi več (obleke)

    B) v. intr. prenehati
  • vestire

    A) v. tr. (pres. vēsto)

    1. obleči, oblačiti

    2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
    una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

    3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
    vestire la toga postati sodnik, odvetnik

    4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
    il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

    5. pren. prevleči

    6. pren. pokriti, obleči, odeti:
    la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

    7. pren. okrasiti

    B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
    vestire alla moda oblačiti se po modi
    vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
    saper vestire okusno se oblačiti
    sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

    C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

    1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestirsi per un ballo obleči se za na ples
    vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

    2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
    vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
    vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

    3. pren. pokriti se, odeti se:
    la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

    Č) m

    1. obleke; garderoba

    2. oblačenje (način)
  • acqua f voda:
    acqua distillata destilirana voda
    acqua dolce sladka voda
    acqua minerale mineralna voda, slatina
    acqua piovana deževnica
    acqua potabile pitna voda
    acqua salata slana voda
    acqua santa blagoslovljena voda
    acqua di seltz, acqua gassata sifon
    acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
    acqua di Colonia kolonjska voda
    acqua ossigenata vodikov peroksid
    acqua pesante težka voda
    acqua ragia terpentinovec
    acqua regia zlatotopka
    acque di rifiuto odpadne vode, odplake
    acque termali termalne vode
    passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
    affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
    ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
    la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
    è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
    acqua in bocca! nikomur niti besedice!
    buttare l'acqua sul fuoco miriti
    essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
    fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
    a fior d'acqua na gladini
    frigger con l'acqua skopariti
    lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
    portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
    il sangue non è acqua kri ni voda
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
    tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
    acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
    è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
    PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
    acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • addōsso

    A) avv.

    1. na sebi, na hrbtu:
    avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
    levarsi i panni d'addosso sleči se
    levarsi uno d'addosso znebiti se koga
    avere la sfortuna addosso imeti smolo
    tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

    2. pren. na sebi:
    avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
    avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
    avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

    3. na grbi, v breme:
    ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

    B) prep.

    1. blizu, tik ob:
    le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

    2. na, nad:
    dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
    mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
    mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
    piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
    stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
    tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • barba1 f

    1. brada:
    avere, portare la barba imeti, nositi brado
    radersi, farsi la barba obriti se
    fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
    avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
    uomo di prima barba zelo mlad človek
    barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
    barba finta tajni agent

    2. pren. dolgčas:
    che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
    farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
    in barba a qcn. komu navkljub
    servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
    non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

    3. veter. braducelj, kozji podbradek

    4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
    mettere le barbe pognati korenine

    5. bot.
    barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
    barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)
  • basto m

    1. tovorno sedlo

    2. pren. breme:
    portare il basto nositi breme
    essere da basto e da sella biti sposoben za marsikaj
    mettere il basto podrediti
    non portare il basto ne biti podložen nikomur

    3.
    basto rovescio odtok (na tlakovanih cestah)
  • bōsco m (pl. -chi)

    1. gozd, hosta:
    bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
    bosco ceduo sečen gozd
    andare al bosco iti po drva (v gozd)

    2. pren.
    buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
    essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
    portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
    curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

    3. pren. gozd, množica:
    un bosco di capelli griva
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
  • braca f (braga)

    1. hlačnica

    2.
    brache pl. hlače; hlamudrače:
    calare le brache pren. ustrašiti se, vdati se
    farsi cascare le brache pren. podelati se v hlače
    portare le brache pren. nositi hlače (odločna ženska)
    restare, rimanere in brache di tela pren. pog. ostati na suhem, ostati brez vsega

    3. plenica

    4. navt. ladijska vrv

    5. (zlasti pl.) pog. toskansko čenče, opravljanje
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • bruno

    A) agg.

    1. črnkast, temen:
    camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

    2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
    terra bruna črna zemlja
    occhi bruni temne, črne oči

    3. rjav, sivorjav:
    razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

    B) m

    1. temna, črna barva

    2. ekst. mrak, tema

    3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
    le brune e le bionde črnolaske in blondinke

    4. črnina, žalna obleka:
    mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
    parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom
  • cōllo1 m

    1. vrat:
    gettare le braccia al collo objeti
    avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
    è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
    prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
    capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
    rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
    a rotta di collo na vrat na nos
    correre a rotta di collo na vso sapo teči
    tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
    mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
    tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
    essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
    trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih

    2. ovratnik

    3. ekst. vrat:
    il collo della bottiglia vrat steklenice
    tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
    collo di bottiglia pren. ozko grlo

    4. anat.
    collo dell'utero maternični vrat
    collo del piede nart

    5. glasba vrat (godala, brenkala)

    6. strojn.
    collo d'oca kolenasta gred
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • disusare v. tr. (pres. disuso) opustiti, opuščati; ne rabiti več:
    disusare un abito ne nositi več obleke
  • fiabesco agg. (m pl. -chi)

    1. pravljičen; neresničen, neverjeten

    2. fantastičen, čudovit, bajen:
    indossare un abito fiabesco nositi čudovito obleko
  • fiēle m

    1. med. žolč

    2. pren. grenkoba, sovraštvo, mržnja, žolč:
    parole di fiele grenke besede
    intingere la penna nel fiele žolčno, zlobno pisati
    non aver fiele, essere senza fiele ne gojiti sovraštva
    masticar fiele e sputar dolce v srcu nositi žolč, na ustih pa med