-
insulso agg. pren. neslan, neumen, banalen; nezanimiv
-
matto1
A) agg.
1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj
2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati
3. nepristen:
oro matto nepristno zlato
4. pren. mrtev
5. slaboten, bolan
B) m (f -ta)
1. norec, norica; blaznež
2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica
3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
-
melēnso agg. neumen, bedast, omejen, topoglav
-
mentecatto
A) agg. neumen, bedast
B) m (f -ta) bedak, tepec
-
sbalordito agg. osupel, presenečen; bedast, neumen, top
-
scemo
A) agg.
1. arhit.
arco scemo segmentni lok
2. neumen, prismuknjen; ekst. plehek, zanič
B) m (f -ma) prismuknjenec, prismuknjenka; bedak; tepec:
lo scemo del paese vaški tepček
-
scempio2
A) agg. (m pl. -pi) neumen, bedast, prismuknjen
B) m (f -ia; m pl. -pi) bedak, trapa, neumnež, tepec
-
scimunito
A) agg. neumen, bedast, trapast
B) m (f -ta) neumnež, neumnica; bedak, abotnež
-
sciōcco
A) agg. (m pl. -chi)
1. toskansko neslan
2. neumen, bedast
B) m (f -ca; m pl. -chi) neumnež, neumnica, bedak
-
stōlido
A) agg. neumen
B) m (f -da) neumnež, neumnica
-
stōlto
A) agg. neumen
B) m (f -ta) neumnež, neumnica, bedak, trapa
-
stupido
A) agg.
1. knjižno presenečen, osupel
2. neumen, bedast
B) m (f -da) neumnež, neumnica, bedak
-
tonto
A) agg. bedast, neumen
B) m (f -ta) bedak, neumnež, neumnica:
fare il finto tonto delati se neumnega
-
trullo1 agg. toskansko (grullo) neumen, bedast
-
imbalordire v. intr. (pres. imbalordisco) poneumiti, postati neumen
-
immelensire v. intr. (pres. immelensisco) otopeti; postati neumen
-
così
A)
1. tako:
così si dice tako pravijo
e così? kaj pa potem?
è così? ali je tako?
e così via in tako dalje
basta così! dovolj!
così così bolj tako tako, nekako
di così, per così tako:
mettiti per così postavi se takole
2. tako; toliko:
è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
così gli uni come gli altri tako eni kot drugi
B) agg. tak, takšen:
non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka
C) cong.
1.
così come tako, kot:
è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?
2.
e così in tako, in zato:
abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže
3. čeprav:
così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati
4.
così.. che, così... da tako... da:
non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!
5. ko bi le; bog daj, da:
così fosse vero! ko bi le bilo res!
6.
come... così, appena che... così brž ko:
come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal
7.
siccome... così, poiché... così ker:
siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta
-
figura f
1. oblika; postava:
figura snella vitka postava
figura tozza čokata postava
far figura pasti v oči, vzbujati pozornost, izstopati
fare bella figura izkazati se, napraviti dober vtis
fare brutta figura osramotiti se, izpasti klavrno
che figura! kakšna sramota!
bella figura! iron. si se pa res odrezal!
far la figura dello sciocco, del disonesto izpasti neumen, nepošten
2. mat. lik:
figura piana geometrična figura
figura solida geometrijsko telo
3. podoba, lik; osebnost:
dipingere una figura al naturale naslikati podobo v naravni velikosti
la figura di Otello lik Otela
una figura di primo piano della Rivoluzione francese ena osrednjih osebnosti francoske revolucije
figura retorica retorična figura
4. figura (pri kartah, šahu)
5. figura, lik (pri plesu, športu)
-
non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
-
spirito1 m
1. relig. duh
2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti
3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)
4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov
5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost
6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti
7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona