Franja

Zadetki iskanja

  • comunque

    A) avv. kakorkoli že, sploh, sicer

    B) cong.

    1. kakorkoli:
    comunque stiano le cose, ci devi una spiegazione naj bo kakor koli že, dolžan si nam pojasnilo

    2. vendar
  • corto

    A) agg.

    1. kratek:
    settimana corta petdnevni delovni teden

    2. pren. nezadosten; omejen:
    corto di vista kratkoviden
    corto di mente duševno omejen
    esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

    3. pren.
    prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
    andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
    per farla corta na kratko; če naj bom kratek

    B) avv. naglo; urno:
    tagliar corto presekati na kratko
  • costare

    A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
    costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
    costi quel che costi naj stane, kar hoče

    B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
    lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje
  • crepare v. intr. (pres. crēpo)

    1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
    ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
    crepare dalle risa pokati od smeha
    crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
    crepare di salute biti zdrav ko dren

    2. ekst. crkniti, crkavati:
    crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
    crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!
  • diffidare

    A) v. intr. (pres. diffido) ne zaupati; dvomiti:
    diffidare di tutto e di tutti dvomiti o vsem in vsakomer, nikomur ne zaupati

    B) v. tr. opomniti, opominjati; opozoriti, opozarjati; pozvati, pozivati:
    diffidare qcn. dal servirsi di un oggetto non suo opozoriti koga, naj ne uporablja predmeta, ki ni njegov
  • domandare

    A) v. tr. (pres. domando)

    1. vprašati:
    domandare qcs. a qcn. vprašati koga kaj
    domandarsi spraševati se; čuditi se:
    mi domando cosa fare sprašujem se, kaj naj storim

    2. prositi; zahtevati:
    domandare scusa opravičiti se
    domandare la parola prositi za besedo
    domandare ragione di qcs. zahtevati pojasnilo o čem

    B) v. intr. vprašati, povpraševati (po), klicati:
    al telefono domandano di te kličejo te po telefonu
  • esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
    questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
    dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
    prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
    addurre un esempio navesti primer
    sull'esempio po zgledu
    per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer
  • francamente avv.

    1. odkrito:
    rispondere francamente odkrito odgovoriti

    2. resnično, res, zares:
    francamente non so cosa pensare di lui res ne vem, kaj naj si mislim o njem
  • fulminare

    A) v. tr. (pres. fulmino)

    1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
    fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
    Iddio mi fulmini! naj me strela!

    2. ubiti (z elektriko, strelom):
    la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
    fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
    fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom

    B) v. intr. impers. bliskati se:
    tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo
  • imbrattare

    A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
    imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
    imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene

    B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
    imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
    imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
    PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti
  • incarico m (pl. -chi)

    1. naloga, nalog, funkcija; naročilo:
    svolgere un incarico opravljati nalogo, funkcijo
    ho ricevuto l'incarico di porgervi i saluti naročeno mi je, naj vas pozdravim

    2. šol. dodeljena, izredna profesura
  • io

    A) pron. jaz:
    te lo insegno io! ti bom že jaz pokazal!
    io sottoscritto pisarn. spodaj podpisani
    io ricco? jaz naj bi bil bogat?

    B) m invar.

    1. jaz:
    essere pieno del proprio io biti poln samega sebe

    2. psihol. ego
  • lēcito

    A) agg. dovoljen, dopusten; primeren, spodoben; pravilen:
    ti par lecito? se ti zdi prav?
    se è lecito če je dovoljeno
    mi sia lecito naj mi bo dopuščeno

    B) m zakonito; dovoljeno; legalno
  • magari

    A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
    Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

    B) cong. ko bi le, bogdaj da:
    magari fosse vero! ko bi le bilo res!

    C) avv.

    1. morda, verjetno

    2. celo:
    magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • marito m

    1. mož, soprog:
    prendere marito, andare a marito omožiti se, poročiti se
    ragazza da marito, in età da marito deklica, godna za možitev
    cercare uno straccio di marito iskati moža, naj si bo kakršenkoli

    2. agr. podporno steblo (zlasti trti)

    3. nareč. (scaldino) grelec, gašperček
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • metà f

    1. polovica:
    la prima metà del secolo prva polovica stoletja
    una buona metà dobra polovica
    ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
    permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

    2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
    a metà napol, na pol
    dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
    dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
    fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
    fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
    vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
    per metà po sredini; pren. delno:
    tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
    è vero solo per metà samo deloma, napol je res
  • mio

    A) agg.

    1. moj

    2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
    caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
    Dio mio! moj Bog!

    3. moj (zame običajen):
    non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

    B) pron.

    1. moje

    2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
    mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
    non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
    devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
    è dalla mia drži z mano, na moji strani je
    hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
    ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal