comune1
A) agg.
1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom
2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino
3. jezik obči:
nome comune obče ime
B) m
1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)
2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar
Zadetki iskanja
- curare
A) v. tr. (pres. curo)
1. zdraviti
2. negovati, skrbeti:
curare gli interessi di qcn. skrbeti za koristi nekoga
curare le anime pasti duše
3. ceniti:
curare il parere di qcn. ceniti mnenje nekoga
B) ➞ curarsi v. rifl. (pres. mi curo)
1. zdraviti se
2. brigati se, meniti se za kaj:
non curarti delle male lingue ne zmeni se za obrekovalce - disputato agg. sporen:
opinione assai disputata nadvse sporno mnenje - ēco f, m (pl. gli echi)
1. odmev:
far eco a uno pren. ponoviti, kar je kdo rekel, nekomu pritrditi, strinjati se z nekom
farsi eco di qcn., di qcs. pren. prenašati, ponavljati tuje mnenje
2. pren. odmev:
suscitare una vasta eco nella città vzbuditi velik odmev v mestu - esporre*
A) v. tr. (pres. espongo)
1. postaviti na ogled, razstaviti, razstavljati; izobesiti:
esporre una merce razstaviti blago
esporre un quadro razstaviti sliko
esporre la bandiera izobesiti zastavo
esporre il Santissimo razstaviti najsvetejše
2. polit. eksponirati, izpostaviti, osvetliti
3. izpostaviti (nevarnosti):
esporre qcn. a un pericolo koga izpostaviti nevarnosti
4. povedati, izreči:
esporre il proprio parere povedati svoje mnenje
esporre un desiderio izreči željo
B) ➞ esporsi v. rifl. (pres. mi espongo) eksponirati se, izpostaviti, izpostavljati se:
si espone troppo coi suoi scritti preveč se izpostavlja s svojim pisanjem - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - personale
A) agg. oseben:
opinione personale osebno mnenje
pronomi personali jezik osebni zaimki
B) f umet.
personale, mostra personale osebna, samostojna razstava
C) m šport
personale, fallo personale osebna napaka
Č) m
1. osebnost, zunanjost, postava:
personale slanciato vitka postava
2. osebje (podjetja, ustanove) - pesare
A) v. tr. (pres. peso)
1. tehtati
2. pren. pretehtati
B) v. intr.
1. tehtati:
il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov
2. pren. imeti težo, veljavo:
un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo
3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno
4. pren. groziti:
su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost - professare
A) v. tr. (pres. profēsso)
1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje
2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več
B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga - pubblico
A) agg. (m pl. -ci)
1. javen (v zvezi s skupnostjo):
garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
vita pubblica politika
salute pubblica zdravstveno varstvo
forza pubblica policija
debito pubblico ekon. javni dolg
diritto pubblico pravo javno pravo
Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
Pubbliche relazioni stiki z javnostjo
2. javen (ki pripada vsem):
opinione pubblica javno mnenje
cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
esame pubblico javni izpit
di dominio pubblico javen, splošno znan
3. javen (vsem dostopen):
giardino pubblico park
locale pubblico javni lokal
B) m publika, javnost, občinstvo:
in pubblico javno, v javnosti - richiēdere* v. tr. (pres. richiēdo)
1. ponovno vprašati
2. prositi (za):
richiedere aiuto prositi za pomoč
3. poizvedovati (po); vprašati (koga za); zahtevati nazaj:
richiedere notizie di qcn. poizvedovati po kom
richiedere qcn. di un'opinione vprašati koga za mnenje
richiedere il libro prestato zahtevati nazaj izposojeno knjigo
4. zahtevati, terjati:
un lavoro che richiede la massima attenzione delo, ki terja veliko pozornost - suo agg.
1. njegov, njen; svoj:
ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige
2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto
3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom
4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
Sua Maestà Njegovo veličanstvo
Sua Santità Njegova svetost
sua devotissima Maria vaša vdana Marija
5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
avere le sue dobiti svoje (batine)
dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
dire la sua povedati svoje mnenje
farne una delle sue pren. skuhati kaj
pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
stare sulla sua biti ohol, neprijazen - tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - tuo
A) agg.
1. tvoj
2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani - vista f
1. vid; pogled:
organi della vista vidni organi
a prima vista na prvi pogled; pren. površno
a vista ekon. na vpogled
a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
di vista površno
in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
punto di vista pren. mnenje, gledišče
avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
guardare a vista stalno nadzorovati
mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila
2. pogled, razgled:
dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled
3. videz, izgled:
far bella vista biti lep, prijeten za pogled
far vista di delati se, pretvarjati se - vōstro
A) agg.
1. vaš
2. (v oblikah) (pluralis maiestatis) Vaš:
Vostra Eccellenza Vaša ekscelenca
Vostro Onore Vaše blagorodje
B) pron.
1. vaš
2. (v eliptičnih izrazih)
dite pure la vostra kar povejte svoje mnenje!
sta, tiene dalla vostra vam je naklonjen
l'ultima vostra vaše zadnje pismo
ne avete fatta una delle vostre zakuhali ste eno svojih (vaših)
avete passato anche voi le vostre tudi vi ste marsikaj prestali
eccovi il vostro tu je vaše, kar vam pripada
i vostri vaši (sorodniki, prijatelji)