misēria f
1. nesreča, nesrečnost
2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!
3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal
4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda
5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)
Zadetki iskanja
- niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - pazzerēllo agg.
1. pomanjš. od ➞ pazzo malo nor
2. pren. norčav - P.T. kratica
1. posta e telegrafi pošta in telegraf
2. Polizia Tributaria davčna policija
3. Piccolo Teatro Malo gledališče - puzzicchiare v. intr. (pres. puzzicchio) pog. malo smrdeti; zasmrdeti
- quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar - sciupacchiare v. tr. (pres. sciupacchio) pog. malo pokvariti, obrabiti, zapraviti
- soffermare
A) v. tr. (pres. soffermo) zaustaviti, ustavljati
B) ➞ soffermarsi v. rifl. (pres. mi soffermo) malo postati; ustaviti, zaustavljati se; zadržati se:
soffermarsi sui particolari zadržati se pri podrobnostih - spendicchiare v. tr., v. intr. (pres. spendicchio)
1. trošiti malo, preudarno
2. zapravljati, razmetavati - vendicchiare v. tr., v. intr. (pres. vendicchio) trgov. malo prodati, slabo poslovati
- affilata f brušenje:
dare un'affilata malo nabrusiti - altamente avv.
1. zelo:
la sua amicizia mi onora altamente njegovo prijateljstvo mi je v veliko čast
infischiarsene altamente lepo se požvižgati (na kaj), biti prav malo mar
2. plemenito:
sentire altamente gojiti plemenita čustva
3. redko glasno - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - ancora
A) avv.
1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še
2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared
3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok
4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil
5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?
B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši - applicare
A) v. tr. (pres. applico)
1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko
2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen
3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu
4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon
B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči - arrōsto
A) m pečenka:
arrosto di vitello, di tacchino telečja, puranova pečenka
arrosto morto dušeno meso
fumo d'arrosto ničevost
PREGOVORI: molto fumo poco arrosto preg. veliko dima, malo pečenke
B) agg. invar. pečen:
pollo arrosto pečen piščanec
carne arrosto pečeno meso
castagne arrosto pečeni kostanj
C) avv.
cuocere, fare arrosto peči - assiduo agg.
1. vztrajen, marljiv:
lo studio assiduo dà buoni risultati vztrajno učenje prinaša dobre rezultate
un lettore assiduo pazljiv bralec
2. stalen, reden:
pochi di voi sono assidui alle lezioni malo vas redno hodi na predavanja
è un cliente assiduo del nostro bar je stalen gost v naši kavarni - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - bastone m
1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti
2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi - benavere
A) v. intr. redko (samo v nedoločniku v samostalniški rabi) živeti v miru:
finalmente un po' di benavere! končno malo miru!
B) m mir:
non lascia più benavere a nessuno nikomur več ne da miru