Franja

Zadetki iskanja

  • abbassare

    A) v. tr. (pres. abbasso)

    1. znižati, spustiti:
    abbassare la voce znižati glas
    abbassare un record šport izboljšati rekord
    abbassare un prezzo spustiti ceno
    abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
    abbassare la radio utišati radio

    2. skloniti, povesiti:
    abbassare il capo skloniti glavo
    abbassare le armi vdati se
    abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se

    3. pren. ponižati

    B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)

    1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se

    2. pasti, padati, pojemati:
    mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla
  • accēndere*

    A) v. tr. (pres. accēndo)

    1. prižgati, prižigati; vžgati:
    accendere il fuoco prižgati ogenj
    accendere la sigaretta prižgati cigareto
    accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
    accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor

    2. podžgati, razvneti:
    accendere una guerra razvneti vojno
    accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
    accendere le passioni razvneti strasti

    3. najeti:
    accendere un mutuo najeti posojilo

    B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
    accendersi d'ira razjeziti se
    accendersi d'amore zaljubiti se
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • bucare

    A) v. tr. (pres. buco)

    1. luknjati, preluknjati:
    bucare una parete prebiti steno
    bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

    2. predreti:
    bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
    ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

    3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
    bucare una notizia publ. ne objaviti novice
    bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

    4. prebosti, preluknjati:
    bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

    B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

    1. predreti se:
    si è bucata la gomma guma se je predrla

    2. zbosti se, raniti se:
    bucarsi con un ago zbosti se z iglo

    3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
    è uno che si buca ta se fiksa
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • intermittēnte agg. v rednih presledkih; ki prekinja:
    luce intermittente utripajoča luč
  • lampada f

    1. svetilka:
    lampada a petrolio petrolejka
    lampada a stelo stoječa svetilka
    lampada ad arco obločnica
    lampada votiva relig. zaobljubna luč

    2. ekst.
    lampada a spirito špiritni gorilnik
    lampada per saldare spajkalna plamenka

    3. pren. vodnik, vzor

    4. ekst. knjižno zvezda

    5. ekst. plamen
  • lampo

    A) m

    1. blisk (tudi ekst.):
    fare lampi e fulmini pren. hudo se zjeziti
    lampo fotografico foto bliskovna luč, bliskovka
    in un lampo v trenutku

    2. pren. preblisk:
    lampo di genio genialni preblisk

    B) agg. invar. bliskovit:
    guerra lampo bliskovita vojna
    cerniera lampo, chiusura lampo obl. zadrga na poteg
  • mōggio m (f pl. -gia) mernik (mera, posoda):
    a moggia pren. na mernike, veliko
    mettere la fiaccola sotto il moggio pren. biblijsko postavljati luč pod mernik (skrivati resnico pred drugimi)
  • scarso agg.

    1. pičel, skromen, pomanjkljiv, reven, boren; slab:
    annata scarsa slaba letina
    luce scarsa medla, slaba luč
    tempi scarsi suha leta
    vento scarso slab, šibek veter
    essere scarso di fantasia imeti skromno domišljijo
    essere scarso a quattrini imeti malo denarja

    2. slab, nezadosten:
    un chilo scarso slab kilogram
    è scarso in matematica v matematiki je slab
    la giacca gli va scarsa suknjič mu je kratek
  • scialitico agg. (m pl. -ci) brezsenčen:
    lampada scialitica med. brezsenčna luč
  • sospensione f

    1. obešanje:
    lume in sospensione viseča luč
    tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)

    2. kem. suspenzija

    3. avto vzmetenje

    4. prekinitev; odlog, odlaganje:
    sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
    sospensione del lavoro prekinitev dela
    sospensione di una seduta prekinitev seje

    5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
    sospensione a divinis relig. suspenz
    sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe

    6. lit. aposiopeza

    7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • survoltato agg. elektr. s povečano napetostjo:
    lampada survoltata inkandescenčna luč
  • votivo agg. relig. zaoljuben, votiven:
    altare votivo votivni oltar
    dono votivo votivni dar
    lampada votiva votivna luč