Franja

Zadetki iskanja

  • amicizia f

    1. prijateljstvo:
    stringere amicizia con qcn. skleniti prijateljstvo s kom
    rompere l'amicizia razdreti prijateljstvo
    essere legato da amicizia con qcn. biti komu prijatelj
    vivere in amicizia živeti v prijateljstvu
    PREGOVORI: patti chiari, amicizia lunga preg. čisti računi, dobri prijatelji

    2. prijatelji:
    la cerchia delle mie amicizie krog mojih prijateljev
    amicizie altolocate vplivni prijatelji
    amicizie particolari homoseksualna prijateljstva
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • circoscritto agg.

    1. mat. očrtan:
    cerchio circoscritto a un poligono mnogokotniku očrtani krog

    2. obsežen; omejen (tudi pren.)
  • conventicola f knjižno skrivni sestanek, tajno, zaupno zborovanje:
    conventicola di ladri sestanek lopovov; ekst. ozek krog
  • disporre*

    A) v. tr. (pres. dispongo)

    1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

    2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
    disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

    3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
    la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

    B) v. intr.

    1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

    2. imeti, razpolagati:
    disporre di molto denaro imeti veliko denarja

    3. (essere dotato) imeti:
    l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

    C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

    1. postaviti, postavljati se:
    i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

    2.
    disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj
  • fronte

    A) f

    1. čelo:
    fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

    2. glava:
    fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

    3. obraz, obličje, videz:
    gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
    a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
    a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
    a fronte a fronte iz oči v oči
    dietro front! na levo krog!

    4. primerjava:
    mettere a fronte due testimoni soočiti priči
    a fronte v primerjavi
    stare, essere di fronte biti nasproti
    testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
    nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

    5. prednja stran, pročelje:
    fronte di un edificio pročelje stavbe
    fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

    B) m

    1. fronta:
    andare al fronte iti na fronto
    aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
    far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
    far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
    far fronte agli impegni biti kos nalogam

    2. polit. fronta:
    fronte popolare ljudska fronta

    3. meteor. fronta:
    fronte caldo, freddo topla, hladna fronta
  • stagno3 agg.

    1. neprepusten:
    compartimento stagno navt. neprepustni predelek; pren. zaprt krog

    2. nareč. čvrst, krepek
  • vizioso

    A) agg.

    1. pregrešen

    2. pokvarjen

    3. ekst. nepravilen, napačen; netočen:
    circolo vizioso pren. začarani krog
    posizione viziosa del piede nepravilna lega stopala
    pronuncia viziosa napačna izgovarjava

    B) m (f -sa) pokvarjenec, perverznež