casereccio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) domač:
pane casereccio domači kruh
Zadetki iskanja
- cassetta f
1. pomanjš. od ➞ cassa zabojček:
una cassetta di frutta zabojček sadja
cassetta delle lettere ptt poštni nabiralnik
cassetta dell'elemosina cerkvena pušica
cassetta di sicurezza bančni predal, sef
2. tehn. omarica:
cassetta di derivazione elektr. odvodna omarica
cassetta di giunzione priključna omarica
3. gled., film žarg. prodaja vstopnic:
film di cassetta filmska uspešnica
4. kozel (na kočiji)
5.
pane a cassetta, in cassetta kulin. hlebčast kruh (za tople sendviče) - come
A) avv.
1. kakor, kot:
un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
ora come ora zdaj, v tem trenutku
oggi come oggi dandanes
è come parlare al muro kot bi govoril steni
2. kako? (v vprašalnih stavkih):
come stai? kako se imaš?
come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
come mai? zakaj? kako to?
come no! seveda!
com'è, come non è nenadoma
3. kot:
come sindaco kot župan
4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
come sei cresciuto! kako si zrasel!
B) cong.
1. da, kako:
mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal
2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal
3. brž ko:
come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
come Dio volle končno
C) m invar. način, sredstvo:
il perché e il come di qcs. vzroki in načini - dado m
1. kocka:
giocare ai dadi kockati se
gettare il dado pren. poskusiti srečo; tvegati
il dado è tratto pren. kocka je padla
2. kocka, kockast predmet:
tagliare il pane a dadi rezati kruh na kocke
tessuto a dadi karirasta tkanina
3. strojn. matica vijaka - durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - duro
A) agg.
1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada
2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro
3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek
4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima
5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten
6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo
7. kem. trd:
acqua dura trda voda
B) m
1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem
2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride
3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega
C) avv.
1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati
2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - fornaio m (f -ia, m pl. -ai) pek, pekarka:
assicurarsi il fornaio pren. poskrbeti za svoj kruh
farsi rincorrere dal fornaio pren. biti prezadolžen - fresco
A) agg. (m pl. -chi)
1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen
2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva
3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh
4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete
B) m
1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga
2. tekstil fresko (tkanina)
C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da... - fronte
A) f
1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza
2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!
3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!
4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim
5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika
B) m
1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam
2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta
3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta - guadagnare
A) v. tr. (pres. guadagno)
1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad
2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog
3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga
B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša - impastare v. tr. (pres. impasto) mesiti, gnesti; mešati:
impastare il pane mesiti kruh
impastare l'argilla gnesti glino
impastare i colori mešati barve - integrale1 agg. popoln, integralen, celoten; neločljiv:
edizione integrale popolna izdaja
pane integrale kulin. graham kruh - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - mollare2 v. tr. (pres. mōllo) pog. namočiti, namakati:
mollare il pane nel brodo namakati kruh v juho - nero
A) agg.
1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek
2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica
3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata
4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik
5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija
6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza
7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga
8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh
9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša
10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf
B) m
1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno
2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo
3. umet. sepija
4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)
5. ekst. črnec
6. pren. fašist
7. pren. klerikalec
8. hist. črni (za časa italijanskih komun)
9. agr. (fumaggine) črnoba - orzato agg. ječmenov:
pane orzato ječmenov kruh - scantucciare v. tr. (pres. scantuccio) drobiti:
scantucciare il pane drobiti kruh - sciupare
A) v. tr. (pres. sciupo)
1. kvariti; obrabiti; guliti:
sciupare un vestito ponositi, uničiti obleko
2. ekst. zapraviti, zapravljati; tratiti:
sciupare un'occasione zapraviti priložnost
sciupare il tempo zapravljati čas
sciupare il pane stran metati kruh
B) ➞ sciuparsi v. rifl. (pres. mi sciupo) pokvariti se; (telesno) hirati, propasti, propadati