ritiro m
1. umik, umikanje; odvzem; odpoklic; dvig:
il ritiro della patente odvzem vozniškega dovoljenja
il ritiro del rappresentante diplomatico odpoklic diplomatskega predstavnika
il ritiro dello stipendio dvig plače
2. samoten, miren kraj:
ritiro collegiale šport moštveno vadbišče
3. prenehanje (dejavnosti); odstop, odstopanje (s položaja)
4. metal. skrčenje
Zadetki iskanja
- romitōrio m (pl. -ri)
1. puščavniško bivališče
2. samoten kraj - sfrattare
A) v. tr. (pres. sfratto) prisilno izseliti, izseljevati; deložirati
B) v. intr.
1. oditi (od hiše, s posestva)
2. ekst. v naglici zapustiti kraj - solitudine f samota; samoten kraj
- tebaide f puščava (prebivališče puščavnikov); pren. samoten, negostoljuben kraj
- topofilia f navezanost na kraj
- accessibile agg.
1. dostopen:
un luogo accessibile lahko dostopen kraj
2. priljuden, prijazen:
un uomo accessibile prijazen človek
3. lahko razumljiv:
un concetto accessibile lahko razumljiv pojem
4. dostopen, skromen:
prezzo accessibile dostopna cena - anticamera f predsoba, čakalnica:
fare anticamera dolgo čakati na sprejem
non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride - appartato agg. oddaljen, samoten:
un luogo appartato samoten kraj - battuto
A) agg. tepen, tolčen, kovan:
ferro battuto kovano železo
carne battuta stolčeno meso
a spron battuto pren. v diru, z vso hitrostjo
strada battuta zelo prometna cesta
un posto battuto dal vento vetroven kraj
B) m
1. kulin. sesekljana zelenjava
2. kulin. sesekljano meso (za nadev)
3.
terra battuta gradb. ilovnata tla, ilovnat pod - disonēsto
A) agg.
1. nepošten, nečeden; ekst. pokvarjen, skorumpiran:
politicante disonesto skorumpiran politik
2. nespodoben, opolzek; pokvarjen; razvpit:
pensieri disonesti nespodobne misli
luogo disonesto razvpit kraj
parti disoneste del corpo sramni deli telesa, spolovila
B) m (f -ta) baraba; pokvarjenec - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - marino agg.
1. morski; obmorski:
blu marino temnomoder
località marina obmorski kraj
sale marino morska sol
2.
cavalluccio marino (ippocampo) zool. morski konjiček (Hippocampus guttulatus)
vitello marino zool. (foca) tjulenj (Phoca)
3.
zucche marine pren. neobstoječe stvari
avere il piede marino pren. kljubovati morski bolezni - moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj - mormorare
A) v. intr. (pres. mormoro)
1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti
2. mrmrati, šepetati, šušljati
3. mrmrati, opravljati:
il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj
B) v. tr. mrmrati, šepetati - nascita f
1. rojstvo:
atto di nascita rojstni list
inglese di nascita po rodu Anglež
luogo di nascita rojstni kraj
2. rod, izvor:
essere di umile nascita biti preprostega rodu - natale
A) agg.
1. rojsten, roden; domači:
giorno natale rojstni dan
terra natale rojstni kraj, domovina
2. otr.
Babbo natale božiček
B) m
1. (natalizio) rojstni dan:
natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan
2.
Natale relig. božič:
albero di Natale božična jelka
durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik
3.
natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor - nativo
A) agg.
1. rojsten, roden:
terra nativa rojstni kraj
il tetto nativo rojstna hiša
2. miner. čist, naraven (brez primesi)
B) m (f -va)
1. domačin, domačinka
2. (indigeno) domorodec - origine f
1. izvor, začetek:
aver origine izvirati, začeti se
dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati
2. mat. sečišče, križišče
3. izvor, izvir
4. izvor, rod, poreklo:
luogo d'origine rojstni kraj
di dubbia origine sumljivega izvora
l'origine della parola etimologija besede - ortica f
1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)
2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko
3. tekstil koprivno vlakno