Franja

ippoglōsso m zool. konjski jezik (Hippoglossus hippoglossus)

linguaccia f

1. grd jezik

2. pren. opravljivec, obrekljivec

madrelingua f materni jezik

malalingua f (pl. malelingue) zloben jezik; opravljivec, opravljivka

maldicēnte

A) agg. opravljiv, obrekljiv

B) m, f opravljivec, opravljivka; obrekljivec, obrekljivka; hudoben jezik

originale

A) agg.

1. izviren, originalen:
peccato originale relig. izvirni greh
manoscritto originale originalni rokopis
seta indiana originale pristna indijska svila

2. originalen, nov; ekst. ekstravaganten, poseben, čudaški:
un tipo originale original, posebnež, čudak

B) m

1. izvirnik, original

2. izvirno delo

3. izvirni jezik

C) m, f pren. posebnež; čudak

ōsco

A) agg. (m pl. -sci, -chi) oskijski

B) m (f -ca, m pl. -sci, -chi) Osk

C) m jezik oskijski jezik

parlato

A) agg.

1. govoren:
lingua parlata govorni jezik

2. film zvočen

B) m

1. film zvočni film

2. jezik govorni jezik

provenzalista m, f (m pl. -ti) jezik, lit. strokovnjak za provansalski jezik in književnost

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

slavo

A) agg. slovanski

B) m (f -va) Slovan, Slovanka

C) m (le sing.) jezik slovanski jezik

sottocōdice m jezik vrstni jezik

sputapepe m, f invar. pog. tečnež, sitnoba; strupen jezik

standard

A) m invar.

1. standard; enotna mera, norma; življenjska raven; tip, vzorec, model:
lo standard di vita di un paese življenjski standard dežele
attenersi a uno standard comune držati se splošno veljavnega vzorca

2. trgov. standard

3. jezik standardni jezik, knjižni jezik

B) agg. invar. standarden, tipičen; ustaljen; zgleden:
formato standard standardni format
lingua standard standardni jezik

tedesco

A) agg. (m pl. -chi) geogr. nemški

B) m (f -ca; m pl. -chi) Nemec, Nemka

C) m jezik nemščina, nemški jezik

ugro-finnico

A) agg. (m pl. -ci) ugrofinski

B) m (pl. -ci) jezik ugrofinski jezik

volgare

A) agg.

1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime

2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)

3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

4. prostaški, vulgaren

B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku

volgarizzamento m

1. prevajanje v vulgarni jezik

2. ekst. v vulgarni jezik prevedeno besedilo

3. vulgarizacija, popularizacija

volgarizzare v. tr. (pres. volgarizzo)

1. (iz grščine, latinščine) prevesti, prevajati v neolatinski jezik

2. ekst. razširiti, razširjati; popularizirati, vulgarizirati (znanost, znanstveno disciplino)

volgarizzazione f

1. (volgarizzamento) prevajanje, prevod v vulgarni jezik

2. vulgarizacija, popularizacija (znanosti, discipline)