-
postribolo m knjižno bordel, javna hiša
-
sartoria f
1. obrt modna hiša
2. modni kreatorji, modne kreacije
3. gled. kostumerska delavnica
-
scontante
A) agg. trgov. diskonten, eskonten
B) m trgov. diskontna, eskontna hiša; diskontna trgovina
-
spēcchio m (pl. -chi)
1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo
2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom
3. pren. hiša kot iz škatlice
4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor
5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali
6. preglednica
7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol
8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)
9. hist. register dolžnikov (komune)
-
villa f
1. vila:
villa comunale nareč. mestni park
2. ekst. enodružinska hiša (v gosposki četrti)
3. knjižno podeželje
-
villetta f
1. pomanjš. od ➞ villa majhna vila
2. manjša hiša z vrtom
-
villino m
1. pomanjš. od ➞ villa majhna vila
2. manjša hiša z vrtom
-
assolato agg. prisojen, s soncem obsijan:
casa assolata s soncem obsijana hiša, hiša na sončnem kraju
-
basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju)
-
città f
1. mesto:
il centro della città mestno središče
città industriale industrijsko mesto
Palazzo di città občinska palača, občina
vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
città di provincia pren. provincijsko mesto
città di Trieste mesto Trst
città della Lanterna Genova
città della Mole Turin
città della Madonnina Milan
città del Santo Padova
città della Laguna Benetke
città delle Due Torri Bologna
città del Fiore, del Giglio Firence
città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
città aperta voj. odprto mesto
città stato hist. mesto država, polis
città libera hist. svobodno mesto
2. mesto (mestni predel):
città vecchia, nuova staro, novo mesto
città alta, bassa gornje, spodnje mesto
città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
città satellite urban. satelitsko mesto
città dei morti knjižno pokopališče, nekropola
3. mesto (prebivalci):
tutta la città ne parla vse mesto govori o tem
-
colōnico agg. (m pl. -ci) kolonski:
casa colonica kolonska hiša
-
crollare
A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
crollare le spalle skomigniti z rameni
B) v. intr.
1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil
2. pren. propasti, propadati
-
cui
A) pron.
1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen
2.
il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
i cui fratelli čigar, katere bratje
B) cong.
per cui zaradi česar, zato:
di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim
-
dirimpētto
A) avv. nasproti; vis-a-vis
B) agg. invar. soseden, sosednji (nasproti):
la casa dirimpetto sosedna hiša
-
discōsto
A) agg. oddaljen:
una casa discosta dal mare hiša, daleč od morja
B) avv. daleč:
me ne stavo poco discosto čakal sem nedaleč
C) prep.
discosto da daleč od:
discosto dal muro daleč od zidu
-
fiamma
A) f
1. plamen:
la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
fiamma ossidrica oksidirni plamen
fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
andare in fiamma vneti se
dare alle fiamma zažgati
mettere a fuoco e fiamme opustošiti
far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
condannare alle fiamme obsoditi na grmado
2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
la fiamma dell'amore plamen ljubezni
ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen
3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
diventare di fiamma zardeti
4. pl. našitki:
fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)
5. voj. navt. trikotna signalna zastava
B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč
-
gabbia f
1. kletka (tudi pren.):
gabbia di canarini kletka za kanarčke
gabbia di matti pren. nora hiša
2. pren. ječa, zapor:
mettere in gabbia vtakniti v luknjo
3. ograjeni prostor (za obtoženca na sodišču)
4. koš:
gabbia toracica prsni koš
5. navt. košno jadro
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kot ptiček v zlati kletki
-
madre
A) f
1. mati:
divenire madre zanositi; roditi
per parte di madre po materini strani
succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
fare da madre a qcn. biti komu mati
2. relig. sestra:
madre superiora prednica
3. pren. mati; vir, vzrok
4. matrica
5.
dura madre anat. trda možganska opna
pia madre mehka možganska opna
B) agg.
1.
lavoratrice madre mati delavka
2.
idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
lingua madre (madrelingua) materni jezik
casa madre relig. matična hiša
regina madre kraljica mati
scena madre gled. ključni prizor
-
malaffare m
di malaffare invar. nepošten, sramoten, gnusen:
gente di malaffare lopovi, barabe
donna di malaffare vlačuga, cipa, prostitutka
casa di malaffare javna hiša, bordel
-
nativo
A) agg.
1. rojsten, roden:
terra nativa rojstni kraj
il tetto nativo rojstna hiša
2. miner. čist, naraven (brez primesi)
B) m (f -va)
1. domačin, domačinka
2. (indigeno) domorodec