Franja

Zadetki iskanja

  • sogguardare v. tr., v. intr. (pres. sogguardo) kradoma gledati, pogledovati
  • studiare

    A) v. tr. (pres. studio)

    1. učiti se; študirati:
    studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
    studiare una poesia učiti se pesmico

    2. študirati, preučevati; iskati:
    studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
    studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
    questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!

    3. pretehtati, premisliti:
    studiare le parole pretehtati besede

    B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
    si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati

    C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se
  • traguardare v. tr. (pres. traguardo)

    1. gledati skozi diopter, skozi muho

    2. gledati skrivaj; kukati
  • ustolare v. intr. (pres. ustolo)

    1. pog. poželjivo gledati, hlepeti po hrani

    2. ekst. cviliti (žival)

    3. pren. poželjivo gledati, pogledovati
  • vagheggiare v. tr. (pres. vagheggio)

    1. knjižno zaljubljeno gledati, pogledovati; ekst. knjižno dvoriti, udvarjati komu

    2. ekst. pren. hrepeneti po, objokovati kaj, sanjati o kom, o čem
  • adorazione f

    1. relig. čaščenje:
    essere, stare in adorazione davanti a qcn., qcs. pren. koga, kaj zaneseno gledati, občudovati

    2. oboževanje:
    ha un'adorazione per sua madre obožuje mater
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • ammirato agg.

    1. občudovalen, občudujoč; očaran:
    guardare ammirato uno spettacolo očarano gledati predstavo

    2. redko začuden, presenečen
  • astrazione f abstrakcija, odmišljanje:
    fare astrazione da qcs. ne gledati na kaj, ne upoštevati česa
  • avidamente avv. pohlepno, lakomno, požrešno, poželjivo:
    guardare avidamente lakomno gledati
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • biēco agg. (m pl. -chi)

    1. hud, grdogled:
    guardare con occhio bieco gledati postrani

    2. zloben, mračen, grozeč:
    volto bieco mračen obraz
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • cagnesco agg. (m pl. -chi) pren. sovražen, grozeč, preteč:
    guardare in cagnesco pisano, srdito gledati
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • corteccia f (pl. -ce)

    1. lubje

    2. skorja; lupina:
    corteccia del pane skorja kruha; pren. zunanjost, vnanjščina:
    fermarsi alla corteccia gledati le zunanjost, površno poznati

    3. anat. skorja; korteks:
    corteccia cerebrale možganska skorja
  • covare

    A) v. tr. (pres. covo)

    1. valiti

    2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
    covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
    covare il fuoco čepeti za pečjo
    covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

    3. pren. gojiti; kuhati:
    covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
    il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
    gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi
  • differēnza f

    1. razlika, različnost:
    una bella differenza precejšnja razlika
    fare differenza razlikovati, drugače ravnati, gledati na kaj
    non fa differenza isto je
    a differenza di za razliko od, drugače od

    2. mat. razlika, razloček, diferenca
  • divertito agg. vesel; hudomušen:
    guardare con aria divertita gledati hudomušno
  • geloso agg.

    1. ljubosumen:
    guardare con occhi gelosi ljubosumno gledati

    2. nevoščljiv, zavisten:
    è geloso di tutti i suoi colleghi vsem kolegom je nevoščljiv

    3. ki mora biti skrbno varovan:
    un geloso segreto skrivnost, ki jo je treba skrbno varovati