Franja

Zadetki iskanja

  • fondo

    A) agg. globok:
    piatto fondo globoki krožnik

    B) m

    1. dno:
    fondo del bicchiere dno kozarca
    questione, problema di fondo pren. osnovni problem
    in fondo alla via na koncu ulice
    andare a fondo potopiti se
    da cima a fondo popolnoma
    conoscere a fondo temeljito poznati
    andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
    dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
    in fondo končno, navsezadnje
    in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

    2. usedlina; ostanek:
    fondo del caffè kavna usedlina
    fondo di cassa gotovina v blagajni
    fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

    3. ozadje, podlaga:
    abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

    4. posestvo

    5. fond, sklad; subvencija:
    fondo salari plačni fond
    fondo di esercizio poslovni sklad
    a fondo perduto nepovraten:
    contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
    tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
    fondi pubblici ekon. javna sredstva

    6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
    sci di fondo tek na smučeh

    7. publ.
    fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik
  • goccia f (pl. -ce)

    1. kaplja:
    una goccia d'acqua vodna kaplja
    gocce pl. absol. dež:
    cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
    somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
    la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
    fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
    a goccia a goccia po kapljicah

    2. pren. kapljica:
    lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

    3. brušen kamen kapljičaste oblike:
    orecchini a goccia kapljičasti uhani
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • indebitare

    A) v. tr. (pres. indebito) zadolžiti, zadolževati, bremeniti z dolgovi

    B) ➞ indebitarsi v. rifl. (pres. mi indebito) zadolžiti, zadolževati se:
    indebitarsi fino ai capelli, fin al collo pren. zadolžiti se do vratu
  • insino

    A) avv. tudi, celo

    B) prep.
    insino a do

    C) cong.
    insino a che (fino a che) dokler
  • mērda

    A) f

    1. govno, blato

    2. pren. vulg. drek:
    è proprio una merda di amico drek pa tak prijatelj
    di merda zanič

    3. pren. vulg. govno, zapletena, nevarna situacija:
    è nella merda fino al collo do vratu je v govnu, voda mu je do vratu

    B) inter. vulg. sranje
  • midollo m (f pl. -la)

    1. anat. mozeg:
    midollo allungato podaljšani hrbtni mozeg
    midollo osseo kostni mozeg
    midollo spinale hrbtni mozeg
    bagnarsi fino al midollo pren. zmočiti se do kože
    penetrare nel midollo, nelle midolla prodreti stvari do dna

    2. bot. stržen

    3. jedro

    4. pren. srž
  • nausea f

    1. med. navzeja, siljenje na bruhanje (tudi ekst.):
    avere la nausea, provare un senso di nausea iti komu na bruhanje

    2. pren. odpor; gnus:
    fino alla nausea do sitosti
    fare nausea priskutiti se
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • orlo m

    1. rob:
    pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
    essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
    essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
    sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

    2. rob, robljenje pločevine
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?
  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • respiro m

    1. dih, dihanje:
    fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
    avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
    mandare l'ultimo respiro izdihniti
    mandare un respiro oddahniti si
    trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

    2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
    lavorare senza respiro delati nepretrgoma
    accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

    3.
    di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
    opera di ampio respiro navdahnjeno delo

    4. glasba pavza za vdih
  • sale m

    1. kem. sol:
    sale comune, da cucina kuhinjska sol
    sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
    sale marino morska sol
    sali di tintura belilne soli
    sali dišeča sol

    2. sol, natrijev klorid:
    sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
    sale fino, grosso fina, debela sol
    color di pepe e sale sivkast
    un pizzico di sale ščepec soli
    essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
    essere giusto di sale biti primerno slan
    non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
    rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
    sapere di sale pren. biti grenak
    va bene di sale? ali je zadosti slano?

    3. agr. dušikovo gnojilo:
    dare il sale pognojiti

    4. pren. pamet, razsodnost:
    non avere sale in zucca biti nerazsoden

    5. pren. duhovitost, zbadljivost:
    parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

    6. pesn. morje
  • scrupolo m

    1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
    scrupolo di coscienza pomislek vesti
    avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
    lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
    persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež

    2. vestnost, natančnost:
    lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
    essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten