Franja

Zadetki iskanja

  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

    1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
    dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

    2. biti različen, ne se ujemati:
    i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo
  • fico m (pl. -chi)

    1. bot. smokva, figa (Ficus carica):
    essere il fico dell'orto pren. biti ljubljenec nekoga

    2. smokva, figa:
    fico secco suha figa
    non m'importa un fico secco me figo briga
    non vale un fico secco eno figo je vreden; počenega groša ni vreden

    3.
    fico d'India bot. indijska figa, opuncija (Opuntia ficusindica)
  • fōssa f

    1. jarek, jama:
    fossa di scolo odvodni jarek
    fossa da letame gnojna jama
    fossa settica septična jama, greznica
    fossa di riparazione tehn. servisna jama
    fossa dei serpenti pren. norišnica

    2. jama, grob:
    essere messo, calato nella fossa biti položen v grob
    scavarsi la fossa con le proprie mani pren. sam sebi kopati jamo
    essere coi piedi nella fossa, avere un piede nella fossa pren. biti z eno nogo v grobu

    3. geol. jarek:
    fosse oceaniche oceanski jarki

    4. anat. vdolbina
  • frollare

    A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
    mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
    lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

    B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
    certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev
  • lunghezza f

    1. dolžina

    2. trajanje

    3. šport dolžina (konja, kolesa):
    vincere per una lunghezza zmagati za eno dolžino

    4. fiz.
    lunghezza d'onda valovna dolžina
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • mōlle

    A) agg.

    1. mehek:
    cuscino molle mehka blazina
    tessuti molli anat. mehka tkiva

    2. jezik mehek

    3. pren. blag, prijeten

    4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
    essere una pappa molla biti mevža

    5. moker, premočen, prepojen:
    occhi molli di pianto solzne oči
    PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

    B) m

    1. mehko

    2. tekočina, voda:
    tenere il bucato in molle namočiti perilo
    tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

    3. vlaga
  • mōra1 f murva; robidnica:
    non valere una mora ne veljati nič, veljati eno figo
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • ōgni agg. vsak; ves:
    un posto ogni dieci concorrenti eno mesto na vsakih deset prijavljencev
    in ogni caso v vsakem primeru, sicer
    ogni qualvolta (tutte le volte che) knjižno vsakič, ko
  • ōrbo

    A) agg.

    1. knjižno (ki je) brez

    2. slep; ekst. slaboviden:
    orbo da un occhio slep na eno oko

    B) m (f -ba)

    1. slepec:
    botte da orbi hude batine

    2. pren. omejenec
  • predicare

    A) v. tr. (pres. prēdico)

    1. relig. pridigati

    2. pridigati, učiti, razglašati:
    predicare il falso učiti neresnico
    predica il digiuno a stomaco pieno pren. sitemu je lahko pridigati post

    3. poveličevati; povzdigniti, povzdigovati; ekst. pretiravati

    B) v. intr.

    1. govoriti:
    predicare al deserto, ai porri, al vento pren. govoriti gluhim ušesom

    2. pridigati, dajati nauke, učiti; opominjati:
    predicare bene e razzolare male pren. eno govoriti, drugo delati
  • puntare1

    A) v. tr. (pres. punto)

    1. upreti, upirati; postaviti, postavljati:
    puntare i piedi a terra upreti se z nogami; pren. trmasto vztrajati

    2. nameriti, naperiti

    3. igre staviti:
    puntare sul nero, sul rosso staviti na črno, na rdeče
    puntare tutto su qcs. pren. staviti vse na eno karto

    B) v. intr.

    1. kreniti:
    puntare al successo pren. stremeti k uspehu

    2. pren. računati:
    puntare solo sulle proprie forze računati zgolj na svoje sile

    3. tiščati (k), obremenjevati
  • razzolare v. intr. (pres. razzolo)

    1. brskati (kokoš)

    2. ekst. brkljati, šariti:
    predicare bene e razzolare male eno govoriti, drugo delati
    PREGOVORI: chi di gallina nasce convien che razzoli preg. kar kura izleže, mora brskati
  • rotēlla f

    1. pomanjš. od ➞ ruota kolesce:
    le rotelle dell'orologio urna kolesca
    pattini a rotelle šport kotalke
    gli manca una rotella pren. manjka mu eno kolesce v glavi

    2.
    rotella metrica merilni trak

    3. anat. pogačica
  • sepolcro m

    1. grob; grobnica:
    Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
    sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
    essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
    scendere nel sepolcro umreti

    2.
    sepolcri relig. pog. sveti grob
  • sordo

    A) agg.

    1. gluh (tudi pren.):
    essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
    essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
    essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

    2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
    lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
    rumore sordo zamolkel šum

    3. pren. tih, skrit:
    nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

    4. jezik nezveneč

    B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
    parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
    fare il sordo delati se gluhega
    non intendere sordo takoj razumeti
  • tomba f

    1. grob, grobnica:
    tomba di famiglia družinski grob, grobnica
    dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
    silenzio di tomba tiho kot v grobu
    avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
    essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

    2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor