Franja

Zadetki iskanja

  • gatta f

    1. mačka

    2.
    gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
    una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
    comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
    gatta cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • giocare, giuocare

    A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

    1. igrati, igrati se:
    giocare a palla žogati se
    giocare a bocce balinati
    giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
    giocare alle carte kartati
    giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
    giocare con le parole pren. igrati se z besedami
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
    gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

    2. igrati (na), staviti:
    giocare al totocalcio igrati športno napoved
    giocare forte visoko staviti

    3. šport igrati:
    giocare a tennis igrati tenis
    giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
    giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
    giocare alla destra igrati na desnem krilu

    4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
    il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

    5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
    in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

    B) v. tr.

    1. igrati (s čim, na kaj):
    giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
    giocare tutte le carte igrati na vse karte
    giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

    2. staviti (pri igri):
    giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
    giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
    ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

    3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
    con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
    si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

    4. premikati:
    giocare il ginocchio premikati koleno

    5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
    ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
  • guardiano

    A) m (f -na)

    1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
    guardiano dei campi poljski čuvaj
    guardiano del faro svetilničar
    rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo

    2. relig. gvardijan:
    padre guardiano oče gvardijan

    B) agg. relig. gvardijanski
  • intimità f

    1. iskrenost, zaupnost, intimnost; notranjost; skritost

    2. pren. notranjost; intima; zavetje:
    l'intimità della casa zavetje doma

    3. pl. intimni, zaupni odnosi
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev
  • negare

    A) v. tr. (pres. nego)

    1. zanikati, zanikovati:
    non lo nego ne zanikam, priznam

    2. absol. tajiti

    3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
    negare fede a qcn. komu ne verjeti
    negare la grazia odreči milost komu

    B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

    1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

    2. hliniti odsotnost:
    negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma
  • nonostante

    A) prep. kljub:
    nonostante la pioggia è uscito senza ombrello kljub dežju je šel z doma brez dežnika

    B) cong.
    nonostante, nonostante che čeprav, čeravno:
    non ha mollato nonostante (che) tutti cercassero di convincerlo ni popustil, čeprav so ga vsi poskušali prepričati
  • parete f

    1. gradb. stena, zid:
    parete divisoria predelna stena
    parete attrezzata predelni regal
    nelle pareti domestiche, tra le pareti domestiche pren. doma, v družinskem krogu

    2. stena (kar omejuje, zapira):
    parete addominale trebušna stena

    3. pren. stena, zid:
    una parete d'incomprensione stena nerazumevanja

    4. alpin. stena

    5. veter. kovalna stena
  • partire2 v. intr. (pres. parto)

    1. oditi, odhajati; odpotovati; iti
    partire da casa oditi z doma
    partire per le vacanze oditi na počitnice
    partire per la guerra iti k vojakom, na vojsko, v napad; pren. zjeziti se
    partire in quarta pren. oditi na vso brzino, na vso moč

    2. pren. začeti, začenjati se, izvirati

    3. šport startati

    4. pog. pokvariti se

    5. pren. pog. napiti se
  • prelevare v. tr. (pres. prelēvo)

    1. dvigniti, dvigovati (denar, blago)

    2. priti po, odpeljati:
    il sospetto è stato prelevato dalla polizia a casa sua osumljenca je z doma odpeljala policija

    3. med. vzeti, jemati vzorec
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • tōpo m

    1. zool. miš:
    topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
    topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
    topo delle case domača miš (Mus musculus)
    topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
    topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
    topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
    topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
    topo di biblioteca pren. knjižni molj
    bagnato come un topo moker kot miš
    denti di topo mišji zobje, zobki
    muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

    2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
    PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena