illeso agg. (incolume, indenne) nepoškodovan; živ in zdrav:
 uscire illeso da un incidente odnesti celo kožo iz (prometne) nesreče
 Zadetki iskanja
-  numero m
 1. mat. število:
 numero algebrico algebrsko število
 numero astratto, primo abstraktno število
 numero atomico fiz. atomsko število
 numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
 numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
 numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
 numero complesso kompleksno število
 numero concreto imenovano število
 numero decimale decimalno število
 numero dispari neparno, liho število
 numero pari parno, sodo število
 numero frazionario odlomek
 numero intero celo število
 numero immaginario imaginarno število
 numero irrazionale iracionalno število
 numero di Mach fiz. Machovo število
 numero di massa fiz. masno število
 numero di matricola zaporedno število
 numero d'ottano kem. oktansko število
 numero periodico periodično število
 2. številka:
 numeri arabi, romani arabske, rimske številke
 3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
 via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
 il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
 il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
 4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
 numero chiuso omejeno število
 numero legale kvorum
 senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
 sopra numero nadštevilen
 fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
 5. vrsta, razred; stopnja:
 un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
 un medico numero uno prvovrsten zdravnik
 nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
 nel numero dei più med pokojniki
 essere ancora nel numero biti povprečnež
 uscire dal numero izstopati, odlikovati se
 6. številka (loterije):
 dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
 7. trgov. številka:
 portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
 8. varietejska točka
 9. številka (zvezka, publikacije):
 numero unico posebna številka
 10. jezik število
 11. pren. pog. čuden tič, patron:
 è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
 12.
 numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
 ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
-  ōcchio m (pl. -chi)
 1. oko:
 avere gli occhi dobro videti
 dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
 spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
 mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
 guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
 sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
 cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
 in un batter d'occhio v trenutku
 strizzare l'occhio pomežikniti
 aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
 a occhi aperti pren. zelo pazljivo
 chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
 a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
 guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
 come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
 a quattr'occhi na štiri oči
 a vista d'occhio vidno
 occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
 2. pogled, vid:
 tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
 colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
 a occhio e croce pren. približno
 gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
 fare l'occhio a privaditi se na
 dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
 saltare agli occhi pren. biti v oči
 a perdita d'occhio do koder seže pogled
 mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
 mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
 3. pren.
 costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
 4. pren. oko, občutek za lepo:
 anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
 pascer l'occhio pasti oči
 5. pren. oko, izraz:
 fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
 fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
 6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
 occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
 gli occhi del mondo javno mnenje
 agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
 perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
 avere buon occhio znati izbirati
 vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
 7. pren. pozor:
 occhio! pozor!
 occhio alle curve! pazi na ovinke!
 8.
 i due occhi del cielo sonce in luna
 i mille occhi del cielo zvezde
 occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
 trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
 occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
 occhio magico radio magično oko
 occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
 9. luknja, odprtina:
 occhi del formaggio luknje v siru
 10. bot. popek, očesce
 11. zool.
 occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
 12. arhit.
 occhio di bue volovsko oko
 uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
 13. miner.
 occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
 PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
 in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
-  patrimōnio m (pl. -ni)
 1. premoženje; imetje:
 disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
 mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje
 2. dediščina:
 il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda
-  sēcolo m
 1. stoletje:
 ai primi del secolo na začetku stoletja
 è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
 2. stoletje; doba:
 il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
 il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
 3. današnji čas, stoletje:
 avvenimento del secolo dogodek stoletja
 figlio del secolo otrok svojega časa
 il male del secolo bolezen današnjega časa
 roba dell'altro secolo zastarelo
 uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
 4.
 secoli čas:
 nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
 per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
 5. tuzemno življenje
 6. posvetno življenje; mondenost:
 lasciare il secolo pomenišiti se
 al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
 suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi
-  spēndere* v. tr. (pres. spēndo)
 1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
 spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
 spendere e spandere na veliko zapravljati
 2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
 spendere il proprio tempo preživljati čas
 spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
 spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti
 3. absol. nakupovati
-  tanto1
 A) agg.
 1. tolik, tolikšen, toliko:
 dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve
 2. veliko, mnogo:
 poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
 tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko
 3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
 non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!
 4. (v primerjalnih stavkih)
 tanto... quanto toliko... kolikor:
 spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži
 5. ravno toliko:
 ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake
 6.
 ogni tanto vsake toliko:
 ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka
 7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
 ho tanto da fare imam toliko dela
 da tanto tega zmožen:
 tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
 di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
 a dir tanto kvečjemu
 fino a tanto che dokler
 fra non tanto kmalu, v kratkem
 or non è tanto pred kratkim
 arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
 combinarne tante toliko jih pogruntati
 darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
 dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti
 B) pron.
 1.
 tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
 tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn
 2. mnogo, veliko (stvari):
 quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!
 3.
 tanto... quanto ravno toliko
 4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
 dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe
 5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
 pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
 non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
 tant'è vseeno je
 tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
 con tanto di celo s, prav s:
 un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
 ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
 guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
 rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
-  trangugiare v. tr. (pres. trangugio)
 1. pogoltniti, goltati; požreti, požirati:
 trangugiare bocconi amari pren. prenašati tegobe, požirati žalitve
 trangugiare l'ira, la bile pren. potlačiti, pogoltniti jezo
 2. pren. na hitro pognati, zapraviti:
 trangugiare un patrimonio na hitro pognati celo premoženje
-  valere*
 A) v. intr. (pres. valgo)
 1. veljati, biti vreden:
 far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
 2. biti sposoben, vešč:
 farsi valere uveljaviti se
 3. veljati, šteti
 4. biti v veljavi; držati:
 sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
 5. ekst. biti res; biti prav
 6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
 credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
 7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
 che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
 tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
 B) v. intr., v. tr.
 1. veljati, biti vreden:
 la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
 non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
 valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
 2. biti enak:
 una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
 valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
 PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
 Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
 3. biti enak, pomeniti:
 vale a dire to je, se pravi
 4. prinesti, prinašati:
 un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
 C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
 il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
 Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
 valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
 PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
 di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena