Franja

Zadetki iskanja

  • fallire

    A) v. intr. (pres. fallisco)

    1. spodleteti, ne uspeti:
    fallire in un'impresa spodleteti pri podjetju, podvigu, načrtu

    2. razočarati, izdati, izneveriti se:
    fallire alle aspettative izdati pričakovanja, izneveriti se pričakovanjem

    3. propasti, priti na boben, bankrotirati, doživeti polom

    B) v. tr. zgrešiti:
    fallire il bersaglio zgrešiti cilj
  • fettuccia f (pl. -ce)

    1. pomanjš. od ➞ fetta, rezinica, košček

    2. trak:
    tagliare la fettuccia d'arrivo šport priti, privoziti na cilj (pri kolesarskih dirkah)
  • galoppata f

    1. galopiranje, dirjanje; dir

    2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
    giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

    3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
    il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo
  • giungere*

    A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
    giungere al traguardo priti na cilj
    giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
    giungere nuovo prvič slišati
    giungere all'orecchio pren. priti na uho
    giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

    B) v. tr. skleniti, sklepati:
    giungere le mani skleniti roke
  • giustificare

    A) v. tr. (pres. giustifico) opravičiti, utemeljiti, upravičiti:
    giustificare un'assenza opravičiti odsotnost
    giustificare le spese utemeljiti izdatke
    il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva

    B) ➞ giustificarsi v. rifl. (pres. mi giustifico) opravičiti se, opravičiti svoja dejanja
  • zzo

    A) agg.

    1. pol, napol, polovičen:
    mezzo chilo pol kilograma
    donna a mezzo servizio hišna pomočnica
    mezza figura pren. povprečnež
    mezze misure pren. polovične mere

    2. srednji:
    uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
    vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka

    B) m

    1. polovica

    2. sredina:
    nel mezzo della strada sredi ceste
    via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
    l'età di mezzo srednji vek
    Italia di mezzo Srednja Italija
    in questo, quel mezzo medtem
    non por tempo in mezzo ne odlašati
    ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
    levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
    levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
    levarsi di mezzo oditi

    3. pren. mera, umerjenost:
    il giusto mezzo prava mera, zlata sredina

    4. sredstvo:
    il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
    mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
    mezzi di pagamento plačilna sredstva
    mezzi di produzione proizvajalna sredstva
    per mezzo di, a mezzo di s, z

    5. zmožnost, sposobnost:
    un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi

    6. voj. vozilo (transportno, bojno):
    mezzi corazzati oklepna vozila
    mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
    mezzo di fortuna zasilno vozilo

    C) m pl. denar, finančna sredstva
  • pervenire* v. intr. (pres. pervēngo) dospeti, priti (do); doseči:
    pervenire a destinazione dospeti na naslov, cilj
    pervenire alle orecchie priti do ušes
    pervenire a un accordo doseči sporazum
  • prefiggere*

    A) v. tr. (pres. prefiggo) vnaprej postaviti, postavljati; vnaprej določiti, določati

    B) ➞ prefiggersi v. rifl. (pres. mi prefiggo) postaviti si; zastavljati si:
    prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj, skleniti
  • proporre*

    A) v. tr. (pres. propongo) predložiti, predlagati; ponuditi; postaviti, postavljati; določiti, določati:
    proporre un quesito postaviti vprašanje
    proporre la candidatura predlagati kandidaturo; (designare)
    proporre qcn. presidente določiti koga za predsednika

    B) ➞ proporsi v. rifl. (pres. mi propongo) nameniti se, skleniti; zastaviti si:
    proporsi di visitare Firenze nameniti se obiskati Firenze
    proporsi una meta zastaviti si cilj
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
  • raggiungere* v. tr. (pres. raggiungo)

    1. dohiteti; ujeti

    2. ekst. doseči, dosegati (tudi pren.); priti (na):
    raggiungere la vetta priti na vrh
    raggiungere la meta doseči cilj
  • segno m

    1. znak, znamenje:
    segni premonitori opozorilna znamenja
    in segno di, come segno di v znak (česa)
    dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
    non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
    farsi il segno della croce prekrižati se

    2. znak, kretnja:
    mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
    capirsi a segni sporazumeti se z znaki

    3. (grafični) znak:
    segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
    segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

    4. znak, sled; mera, meja:
    lasciare il segno pren. pustiti posledice
    oltrepassare il segno prekoračiti mero

    5. točka, stopnja:
    a segno che toliko, da; do te stopnje, da
    per filo e per segno nadrobno

    6. tarča, streljanje v tarčo:
    colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
    fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
    essere fatto segno di biti predmet česa

    7. simbol:
    la colomba, segno della pace golob, simbol miru
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • volante1

    A) agg.

    1. leteč:
    cervo volante (aquilone) igre papirnati zmaj
    disco volante aero leteči disk
    foglio volante odtrgan, samostojen list; letak
    fortezza volante voj. leteča trdnjava
    indossatrice volante obl. neodvisna, samostojna manekenka
    otto volante igre (montagne russe) zabaviščni tobogan
    traguardo volante šport leteči cilj

    2. zool.
    pesce volante (esoceto) poletaš, morska lastavica (Exocoetus volitans)

    3. pren. hiter, leteč:
    squadra volante leteči oddelek

    B) f

    1. leteči oddelek (policije)

    2. obl. neodvisna, samostojna manekenka

    3. občasna gospodinjska pomočnica