fallire
A) v. intr. (pres. fallisco)
1. spodleteti, ne uspeti:
fallire in un'impresa spodleteti pri podjetju, podvigu, načrtu
2. razočarati, izdati, izneveriti se:
fallire alle aspettative izdati pričakovanja, izneveriti se pričakovanjem
3. propasti, priti na boben, bankrotirati, doživeti polom
B) v. tr. zgrešiti:
fallire il bersaglio zgrešiti cilj
Zadetki iskanja
- fettuccia f (pl. -ce)
1. pomanjš. od ➞ fetta, rezinica, košček
2. trak:
tagliare la fettuccia d'arrivo šport priti, privoziti na cilj (pri kolesarskih dirkah) - galoppata f
1. galopiranje, dirjanje; dir
2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku
3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo - giungere*
A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti
B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke - giustificare
A) v. tr. (pres. giustifico) opravičiti, utemeljiti, upravičiti:
giustificare un'assenza opravičiti odsotnost
giustificare le spese utemeljiti izdatke
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
B) ➞ giustificarsi v. rifl. (pres. mi giustifico) opravičiti se, opravičiti svoja dejanja - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - pervenire* v. intr. (pres. pervēngo) dospeti, priti (do); doseči:
pervenire a destinazione dospeti na naslov, cilj
pervenire alle orecchie priti do ušes
pervenire a un accordo doseči sporazum - prefiggere*
A) v. tr. (pres. prefiggo) vnaprej postaviti, postavljati; vnaprej določiti, določati
B) ➞ prefiggersi v. rifl. (pres. mi prefiggo) postaviti si; zastavljati si:
prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj, skleniti - proporre*
A) v. tr. (pres. propongo) predložiti, predlagati; ponuditi; postaviti, postavljati; določiti, določati:
proporre un quesito postaviti vprašanje
proporre la candidatura predlagati kandidaturo; (designare)
proporre qcn. presidente določiti koga za predsednika
B) ➞ proporsi v. rifl. (pres. mi propongo) nameniti se, skleniti; zastaviti si:
proporsi di visitare Firenze nameniti se obiskati Firenze
proporsi una meta zastaviti si cilj
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne - raggiungere* v. tr. (pres. raggiungo)
1. dohiteti; ujeti
2. ekst. doseči, dosegati (tudi pren.); priti (na):
raggiungere la vetta priti na vrh
raggiungere la meta doseči cilj - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - volante1
A) agg.
1. leteč:
cervo volante (aquilone) igre papirnati zmaj
disco volante aero leteči disk
foglio volante odtrgan, samostojen list; letak
fortezza volante voj. leteča trdnjava
indossatrice volante obl. neodvisna, samostojna manekenka
otto volante igre (montagne russe) zabaviščni tobogan
traguardo volante šport leteči cilj
2. zool.
pesce volante (esoceto) poletaš, morska lastavica (Exocoetus volitans)
3. pren. hiter, leteč:
squadra volante leteči oddelek
B) f
1. leteči oddelek (policije)
2. obl. neodvisna, samostojna manekenka
3. občasna gospodinjska pomočnica