Franja

Zadetki iskanja

  • baciare

    A) v. tr. (pres. bacio)

    1. poljubiti:
    baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
    bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
    PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

    2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
    il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
    baciare il fiasco hlastno piti
    baciare la polvere knjižno ležati v prahu

    B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • beninteso

    A) avv. seveda, se razume, jasno:
    Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

    B) cong.
    beninteso che če; da le; če seveda:
    ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš
  • bisticciare

    A) v. intr. (pres. bisticcio) pričkati se, prepirati se

    B) ➞ bisticciarsi v. rifl. (pres. ci bisticciamo) prepirati se, pričkati se
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • bussare

    A) v. intr. (pres. busso) trkati, udariti:
    bussare alla porta di qcn. pren. potrkati pri kom na vrata; prositi koga za pomoč

    B) v. tr.

    1. tepsti, premlatiti:
    lo hanno bussato di santa ragione pošteno so ga premlatili

    2. igre klicati barvo:
    bussare a bastoni klicati pika

    C) ➞ bussarsi v. rifl. (pres. ci bussiamo) tepsti se
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • caloroso agg.

    1. vroč, topel

    2. pren. topel, prisrčen:
    ci riservarono un'accoglienza calorosa prisrčno so nas sprejeli
  • capire

    A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
    non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
    capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
    capire a volo takoj razumeti
    non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
    non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
    non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
    in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
    capirai! inter. (tudi iron.):
    bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
    si capisce seveda, kajpada:
    Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

    B) v. intr. knjižno biti (v):
    non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
    della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?
  • cazzottare

    A) v. tr. (pres. cazzōtto) pog. s pestjo udariti, mahniti; tolči

    B) ➞ cazzottarsi v. rifl. (pres. ci cazzottiamo) pretepsti, pretepati se; s pestmi se pretepati
  • ce ➞ ci ( pred lo, la, li, le, ne)
  • circa

    A) prep. kar se tiče, glede, zastran:
    circa il prezzo ci metteremo d'accordo kar se tiče cene, se bomo dogovorili

    B) avv. okoli, približno:
    circa venti minuti okoli dvajset minut
    lungo dieci metri circa približno dvajset metrov dolg
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • comparire* v. intr. (pres. comparisco ali compaio)

    1. prikazati, pokazati se; pojaviti se

    2. pravo pojaviti se; zglasiti se, priti:
    il teste non è comparso priča ni prišla

    3. iziti, izhajati:
    la rivista compare mensilmente revija izhaja mesečno

    4. pozornost zbuditi, zbujati:
    ci tiene molto a comparire veliko mu je do tega, da se pokaže, da zbudi pozornost
  • comunque

    A) avv. kakorkoli že, sploh, sicer

    B) cong.

    1. kakorkoli:
    comunque stiano le cose, ci devi una spiegazione naj bo kakor koli že, dolžan si nam pojasnilo

    2. vendar
  • contrappesare

    A) v. tr. (pres. contrappeso)

    1. odtehtati

    2. pren. pretehtati, presoditi, presojati

    B) ➞ contrappesarsi v. rifl. (pres. ci contrappesiamo) izenačiti, izenačevati se; biti si enak (tudi pren.)
  • contrastare

    A) v. tr. (pres. contrasto)

    1. nasprotovati, boriti se (proti); zavreti, zavirati:
    contrastare il passo (a) zaustaviti (koga)

    2. izpodbijati, oporekati, zanikati; odreči, odrekati:
    contrastare un diritto a komu oporekati pravico

    B) ➞ contrastarsi v. rifl. (pres. ci contrastiamo) redko, knjižno (contendersi) potegovati se, kosati se za:
    contrastarsi un premio potegovati se za nagrado

    C) v. intr. ne ujemati se; nasprotovati si:
    le nostre idee contrastano naši nazori se ne ujemajo, si nasprotujejo
  • controbilanciare

    A) v. tr. (pres. controbilancio) uravnovesiti, uravnovešati; odtehtati (tudi pren.)

    B) ➞ controbilanciarsi v. rifl. (pres. ci controbilanciamo) uravnovesiti, uravnotežiti se; odtehtati se (tudi pren.)
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • corrispondere*

    A) v. tr. (pres. corrispondo)

    1. vrniti, vračati (čustva)

    2. izplačati

    B) v. intr.

    1. ustrezati; ujemati se; odgovarjati:
    un piede corrisponde a un terzo del metro circa čevelj je približno tretjina metra

    2. biti kos; biti na višini; ustrezati

    3. biti blizu; gledati:
    la finestra corrisponde sul giardino okno gleda na vrt

    4. vrniti, vračati (čustva):
    corrispondere all'affetto di qcn. vračati ljubezen nekoga

    5. dopisovati si; korespondirati

    C) ➞ corrispondersi v. rifl. (pres. ci corrispondiamo)

    1. ujemati se

    2. biti, stati si nasproti