addōsso
A) avv.
1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost
2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro
3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino
B) prep.
1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi
2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)
Zadetki iskanja
- adeguare
A) v. tr. (pres. adeguo)
1. izravnati, izravnavati; izenačiti; uskladiti, usklajati; prilagoditi, prilagajati:
adeguare i salari uskladiti, povečati plače
2. star. enačiti
B) ➞ adeguarsi v. rifl. (pres. mi adeguo) prilagoditi se:
adeguarsi alle circostanze prilagoditi, prilagajati se okoliščinam - adorare v. tr. (pres. adoro)
1. častiti:
adorare Dio častiti Boga
2. oboževati, nadvse ljubiti, imeti rad:
adorare i propri figli oboževati svoje otroke
adoro il gelato obožujem sladoled - adunare
A) v. tr. (pres. aduno)
1. zbrati
2. obsegati, vsebovati:
questo volume aduna tutti i suoi scritti ta zvezek vsebuje vsa njegova dela
B) ➞ adunarsi v. rifl. (pres. ci aduniamo)
1. zbrati se, zborovati
2. pren. združevati se, biti združen - affaticare
A) v. tr. (pres. affatico) utruditi, utrujati:
affaticare la vista, il cervello utruditi vid, možgane
B) ➞ affaticarsi v. rifl. (pres. mi affatico)
1. utruditi se:
affaticarsi a camminare utruditi se pri hoji
2. truditi, naprezati se, pehati se:
affaticarsi per i figli pehati se za otroke - afferrare
A) v. tr. (pres. affērro)
1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek
2. razumeti, doumeti:
afferrare un concetto razumeti pojem
non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili
B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora - affienare v. tr. (pres. affiēno) agr.
1. krmiti s senom:
affienare i cavalli krmiti konje s senom
2. sušiti seno - affluire v. intr. (pres. affluisco)
1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto
2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi - affossare
A) v. tr. (pres. affōsso)
1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih
2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom
3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice
4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog
B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte - affratellare
A) v. tr. (pres. affratello) pobratiti:
ci affratella il comune destino skupna usoda nas brati
B) ➞ affratellarsi v. rifl. (pres. mi affratello) bratiti se:
i soldati dei due eserciti si affratellarono vojaki dveh vojsk so se bratili - agganciare v. tr. (pres. aggancio)
1. priklopiti, priklapljati:
agganciare i vagoni alla locomotrice priklopiti vagone na električno lokomotivo
2. pog. zavezati, zapeti:
agganciati le scarpe zaveži si čevlje
3. voj. priti v stik s sovražnikom
4. pren. ujeti:
agganciare un cliente ujeti stranko
5. šport (nogomet) zaustaviti žogo (preden se dotakne tal) - aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)
1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko
2. ekst. združiti, spariti
3. pren. podjarmiti - aggiustamento m
1. popravilo, poprava, ureditev
2. poravnava, sporazum:
i contendenti vennero a un aggiustamento stranki sta se sporazumeli
3. voj. korektura (merjenja s topom) - aggiustare
A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
aggiustare un diverbio poravnati spor
aggiustare i conti pren. poravnati račune
aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
aggiustare il colpo dobro nameriti
aggiustare lo stomaco okrepčati se
B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)
1. najti zasilno bivališče
2. sporazumeti se, pogoditi se:
ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili - allegare2
A) v. tr. (pres. allego)
1. priložiti:
allegare a una lettera il francobollo per la risposta priložiti pismu znamko za odgovor
2. star. zlivati (kovine)
3.
allegare i denti delati skomine
B) v. intr. spremeniti se iz cveta v sad, pognati, poganjati sad - allenare
A) v. tr. (pres. alleno)
1. vaditi, uriti; navajati:
allenare i giovani allo studio navajati mladino na učenje
allenare la memoria uriti spomin
2. šport trenirati:
allenare un atleta, una squadra trenirati športnika, moštvo
B) ➞ allenarsi v. rifl. (pres. mi alleno)
1. uriti se
2. šport trenirati - allentare
A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco
B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala - allevare v. tr. (pres. allēvo)
1. gojiti, rediti; vzgajati:
alleva da sola il bambino sama redi otroka
allevare alberi da frutto gojiti sadno drevje
allevare bachi da seta gojiti sviloprejke
2. pren. vzgajati, vzgojiti:
ha allevato male i suoi figli slabo je vzgojil otroke - allogare v. tr. (pres. allōgo)
1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši
2. zaposliti, zaposlovati:
allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja
3. oddati:
allogare una figlia omožiti hčer
4. redko vložiti:
allogare capitali vložiti kapital
5. redko dati v najem, v zakup:
allogare un podere dati v zakup posestvo - alterare
A) v. tr. (pres. altero)
1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve
2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar
3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi
B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)
1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo
2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič