brillante
A) agg.
1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
cristallo brillante bleščeč kristal
occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči
2. ekst. živ, živahen:
un verde brillante živo zelena barva
3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
oratore brillante sijajen govornik
conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
risultato brillante sijajen uspeh
un brillante futuro svetla prihodnost
4. kozmet.
acqua brillante briljantina
B) m
1. briljant
2. briljantni prstan:
il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan
3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)
Zadetki iskanja
- carico1 agg. (m pl. -chi)
1. obtežen, obložen; natovorjen, naložen; obremenjen; poln:
il camion è già carico tovornjak je že naložen
carico di gloria pren. slaven, obsijan s slavo
carico di debiti pren. zadolžen
carico di figli pren. s številno družino
2. živ (barva):
un giallo carico živo rumena barva
3. gost, močen:
un caffè carico močna kava
4. nabit, navit:
fucile carico nabita puška
orologio carico navita ura - cingere*
A) v. tr. (pres. cingo)
1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati
2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti
B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati - colpire v. tr. (pres. colpisco)
1. zadeti; udariti, udarjati:
una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
colpire il bersaglio zadeti tarčo
colpire in pieno v polno zadeti
colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo
2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis
3. ekst. prizadejati; zajeti:
un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce - demonio m (pl. -ni)
1. relig. hudič, hudobec:
le arti del demonio hudičeve skušnjave
avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
il demonio della passione demon strasti
2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
gridare come un demonio kričati kot obseden
diventare un demonio pobesneti
fare il demonio delati, zganjati hudiča
3. pren. hudiček, neugnan otrok
4. pren. neutruden, sposoben človek:
un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe! - dirētto
A) agg.
1. neposreden, direkten:
imposta diretta direktni davek
coltivatore diretto samostojni kmetovalec
2. jezik direkten, prem:
oggetto diretto direktni predmet
discorso diretto premi govor
3.
in diretta radio prenos v živo, neposredni prenos
B) m
1. železn. direktni vlak
2. šport direktni udarec, direkt
C) avv. naravnost, direktno - fiammante agg. plameneč, žareč:
rosso fiammante pren. živo rdeč, ognjeno rdeč
nuovo fiammante pren. čisto nov - gazzetta f časopis, list, glasilo, časnik:
Gazzetta Ufficiale Uradni list
andare sulla gazzetta pren. biti predmet radovednosti, opravljanja
cose da gazzetta pren. kar vzbuja živo zanimanje
quella ragazza è una vera gazzetta pren. dekle je huda klepetulja, tračarica - grattare
A) v. tr. (pres. gratto)
1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu
2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu
3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico
B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami - guidalesco m (pl. -chi)
1. otiščanec, odrgnina, rana
2. šalj. praska, žulj:
toccare, cogliere nel guidalesco pren. šalj. dregniti koga v živo - lana f
1. volna:
di lana volnen
buona lana pren. pretkanec, lopov
essere della stessa lana biti enake baže
questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
lana cardata mikana volna
2. ekst.
lana di legno lesna volna
lana di vetro steklena volna
3. puh (pod pohištvom)
PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco - ōssido m kem. oksid:
ossido di bario barit
ossido di calcio kalcijev oksid, živo apno
ossido di carbonio ogljikov oksid - pungere* v. tr. (pres. pungo)
1. zbosti; pičiti
2. žgati (koprive); ščipniti, ščipati
3. pren. zbosti, zbadati:
pungere sul vivo zadeti v živo - rasare, rasare
A) v. tr. (pres. raso, raso)
1. briti:
rasare a zero ostriči na balinec
2. zravnati:
rasare la siepe zravnati živo mejo
B) ➞ rasarsi v. rifl. (pres. mi raso) obriti se - smorzare
A) v. tr. (pres. smōrzo)
1. gasiti, ugašati:
smorzare un incendio pogasiti požar
smorzare la calce viva gasiti živo apno
2. pren. krotiti, brzdati, blažiti:
smorzare il desiderio brzdati željo
3. pridušiti (glas); omehčati (barvo)
B) ➞ smorzarsi v. rifl. (pres. mi smōrzo)
1. ugasniti
2. pojemati - su
A) prep.
1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih
2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra
8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez
10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
B) avv.
1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno
5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod - toccare
A) v. tr. (pres. tocco)
1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino
2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)
3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič
4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati
5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo
6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti
7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan
B) v. intr.
1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča
2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen
3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja - uguagliare
A) v. tr. (pres. uguaglio)
1. enačiti, izenačevati:
uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom
2. zravnati, poravnati; zgladiti:
uguagliare la siepe poravnati živo mejo
3. pren. biti enak:
uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti
4. šport izenačiti, izenačevati:
uguagliare un record izenačiti rekord
5. imeti za enakega, enakovrednega
B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom