Franja

Zadetki iskanja

  • brillante

    A) agg.

    1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
    cristallo brillante bleščeč kristal
    occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

    2. ekst. živ, živahen:
    un verde brillante živo zelena barva

    3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
    oratore brillante sijajen govornik
    conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
    risultato brillante sijajen uspeh
    un brillante futuro svetla prihodnost

    4. kozmet.
    acqua brillante briljantina

    B) m

    1. briljant

    2. briljantni prstan:
    il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

    3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)
  • carico1 agg. (m pl. -chi)

    1. obtežen, obložen; natovorjen, naložen; obremenjen; poln:
    il camion è già carico tovornjak je že naložen
    carico di gloria pren. slaven, obsijan s slavo
    carico di debiti pren. zadolžen
    carico di figli pren. s številno družino

    2. živ (barva):
    un giallo carico živo rumena barva

    3. gost, močen:
    un caffè carico močna kava

    4. nabit, navit:
    fucile carico nabita puška
    orologio carico navita ura
  • cingere*

    A) v. tr. (pres. cingo)

    1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
    cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
    cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
    cingere d'assedio pren. oblegati

    2. opasati:
    cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
    cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
    cingere la corona pren. postati kralj
    cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

    B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
    cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce
  • demonio m (pl. -ni)

    1. relig. hudič, hudobec:
    le arti del demonio hudičeve skušnjave
    avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
    essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
    il demonio della passione demon strasti

    2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
    gridare come un demonio kričati kot obseden
    diventare un demonio pobesneti
    fare il demonio delati, zganjati hudiča

    3. pren. hudiček, neugnan otrok

    4. pren. neutruden, sposoben človek:
    un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!
  • dirētto

    A) agg.

    1. neposreden, direkten:
    imposta diretta direktni davek
    coltivatore diretto samostojni kmetovalec

    2. jezik direkten, prem:
    oggetto diretto direktni predmet
    discorso diretto premi govor

    3.
    in diretta radio prenos v živo, neposredni prenos

    B) m

    1. železn. direktni vlak

    2. šport direktni udarec, direkt

    C) avv. naravnost, direktno
  • fiammante agg. plameneč, žareč:
    rosso fiammante pren. živo rdeč, ognjeno rdeč
    nuovo fiammante pren. čisto nov
  • gazzetta f časopis, list, glasilo, časnik:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list
    andare sulla gazzetta pren. biti predmet radovednosti, opravljanja
    cose da gazzetta pren. kar vzbuja živo zanimanje
    quella ragazza è una vera gazzetta pren. dekle je huda klepetulja, tračarica
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • guidalesco m (pl. -chi)

    1. otiščanec, odrgnina, rana

    2. šalj. praska, žulj:
    toccare, cogliere nel guidalesco pren. šalj. dregniti koga v živo
  • lana f

    1. volna:
    di lana volnen
    buona lana pren. pretkanec, lopov
    essere della stessa lana biti enake baže
    questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
    lana cardata mikana volna

    2. ekst.
    lana di legno lesna volna
    lana di vetro steklena volna

    3. puh (pod pohištvom)
    PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco
  • ōssido m kem. oksid:
    ossido di bario barit
    ossido di calcio kalcijev oksid, živo apno
    ossido di carbonio ogljikov oksid
  • pungere* v. tr. (pres. pungo)

    1. zbosti; pičiti

    2. žgati (koprive); ščipniti, ščipati

    3. pren. zbosti, zbadati:
    pungere sul vivo zadeti v živo
  • rasare, rasare

    A) v. tr. (pres. raso, raso)

    1. briti:
    rasare a zero ostriči na balinec

    2. zravnati:
    rasare la siepe zravnati živo mejo

    B) ➞ rasarsi v. rifl. (pres. mi raso) obriti se
  • smorzare

    A) v. tr. (pres. smōrzo)

    1. gasiti, ugašati:
    smorzare un incendio pogasiti požar
    smorzare la calce viva gasiti živo apno

    2. pren. krotiti, brzdati, blažiti:
    smorzare il desiderio brzdati željo

    3. pridušiti (glas); omehčati (barvo)

    B) smorzarsi v. rifl. (pres. mi smōrzo)

    1. ugasniti

    2. pojemati
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • toccare

    A) v. tr. (pres. tocco)

    1. potipati; prijeti; trkati:
    cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
    toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
    toccare i bicchieri trkniti s kozarci
    toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
    toccare un tasto pritisniti na tipko
    toccare il violino zabrenkati na violino

    2. dotakniti, dotikati se:
    toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

    3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
    guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
    non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
    non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
    nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

    4. doseči, dosegati (tudi pren.):
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
    toccare la maturità doseči zrelost
    toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
    toccare il segno pren. zadeti v polno
    toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

    5. zadevati, tikati se:
    sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

    6. pren. ganiti; prizadeti:
    toccare il cuore globoko ganiti
    toccare sul vivo v živo prizadeti

    7.
    toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
    toccare una sgridata biti okregan

    B) v. intr.

    1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
    gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

    2. morati; biti primoran, prisiljen:
    gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

    3. pripasti, pripadati
    PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja
  • uguagliare

    A) v. tr. (pres. uguaglio)

    1. enačiti, izenačevati:
    uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom

    2. zravnati, poravnati; zgladiti:
    uguagliare la siepe poravnati živo mejo

    3. pren. biti enak:
    uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti

    4. šport izenačiti, izenačevati:
    uguagliare un record izenačiti rekord

    5. imeti za enakega, enakovrednega

    B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
    uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom