aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
Zadetki iskanja
- avvisare v. tr. (pres. avviso)
1. obvestiti:
avvisare un amico del proprio arrivo obvestiti prijatelja o svojem prihodu
2. opozoriti, opozarjati; opomniti, opominjati
PREGOVORI: uomo avvisato, mezzo salvato preg. če si opozorjen, si že napol rešen - balbettare
A) v. intr. (pres. balbetto)
1. jecljati, momljati
2. začenjati govoriti, bebljati, čebljati:
quel bambino già balbetta otrok že beblja
3. pren. negotovo se izražati, biti negotov
B) v. tr.
1. zamomljati, izjecljati:
balbettare una scusa izjecljati opravičilo
2. pren. jecljati, govoriti za silo:
balbettare un po' di francese za silo tolči francoščino - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - benché cong.
1. čeprav, dasi:
benché sia tardi, passerò a prenderti čeprav je že pozno, pridem pote
2. toda, vendar
3. (v funkciji okrepitve) niti, pa četudi:
il benché minimo niti najmanjši
non fa il benché minimo sforzo niti malo se ne potrudi - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot - boiata f pog.
1. lopovščina, nesramnost
2. zmazek; bedarija, neumnost, kozlarija:
smettila di dire boiate nehaj že govoriti oslarije - capace agg.
1. prostoren, velik:
una borsa capace velika torba
2. sposoben; vešč, dober:
ormai è capace di leggere zdaj že zna brati
3. nadarjen, sposoben:
un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič
4. pog. zmožen:
è capace di tutto vsega je zmožen
è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče... - carico1 agg. (m pl. -chi)
1. obtežen, obložen; natovorjen, naložen; obremenjen; poln:
il camion è già carico tovornjak je že naložen
carico di gloria pren. slaven, obsijan s slavo
carico di debiti pren. zadolžen
carico di figli pren. s številno družino
2. živ (barva):
un giallo carico živo rumena barva
3. gost, močen:
un caffè carico močna kava
4. nabit, navit:
fucile carico nabita puška
orologio carico navita ura - centomila agg.
1. sto tisoč
2. ekst. nešteto, veliko, tisoč:
l'ho detto e ripetuto centomila volte povedal in povedal sem že tisočkrat - cinquanta agg. petdeset:
te l'ho detto e ripetuto cinquanta volte sto in stokrat sem ti že povedal - colore m
1. barva:
colore rosso, verde rdeča, zelena barva
colore acceso, spento živa, medla barva
senza colore brezbarven; pren. brezoseben, enoličen
a colori barven
dirne di tutti i colori pren. nabrenkati jih
farne di tutti i colori debele uganjati
vedere tutto colore di rosa pren. vse videti rožnato
articolo, pezzo di colore reportaža
colore locale pren. lokalni kolorit
2. barva (kože):
gente di colore črnci
farsi, diventare di tutti i colori pren. barvo spreminjati
3.
colori pl.:
colori nazionali državna zastava
gioca da molti anni per gli stessi colori ekst. šport že vrsto let igra za isto moštvo
colori del cuore pren. šport najljubše moštvo; moštvo, za katerega navijaš
4. barva, prepričanje, mišljenje, nazor
5. igre barva (kart) - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - daccapo, da capo
A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
punto e daccapo pika, nova vrsta!
eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami
B) m da capo:
aria col daccapo glasba da capo arija - dagli2 inter. drži ga! po njem!:
dagli al ladro! držite tatu!
dagli oggi, dagli domani daj danes, daj jutri
e dagli! že spet! - dai2 inter.
dai, non prendertela ne bodi no hud!
dai, smettila nehaj že vendar!
e dai uh!, uf! - dattorno
A) avv. okoli, okrog; poleg:
sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
dattorno a prep. okoli, ob
B) agg. invar. okoliški - detto
A) agg.
1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel
2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese
3. določen:
il detto giorno določenega dne
4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba
B) m
1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah
2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta - dormire
A) v. intr. (pres. dōrmo)
1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj
2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!
3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi
4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu
5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni
B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka - durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja