anche cong.
1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti
2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi
3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal
4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo
5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da
Zadetki iskanja
- andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - arrivare v. intr. (pres. arrivo)
1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj
2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto
3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili
4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje - assaettare
A) v. tr. (pres. assaetto)
1. toskansko zadeti s puščico
2. knjižno hudo nadlegovati
B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
assaettare dalla sete skoprneti od žeje
C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim) - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - avvisare v. tr. (pres. avviso)
1. obvestiti:
avvisare un amico del proprio arrivo obvestiti prijatelja o svojem prihodu
2. opozoriti, opozarjati; opomniti, opominjati
PREGOVORI: uomo avvisato, mezzo salvato preg. če si opozorjen, si že napol rešen - babau m bavbav (tudi pren.):
se non stai buono chiamo il babau če ne boš priden, bom poklical bavbava - beninteso
A) avv. seveda, se razume, jasno:
Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!
B) cong.
beninteso che če; da le; če seveda:
ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš - buonagrazia f (pl. buonegrazie) ljubeznivost, prijaznost:
con tua buonagrazia če dovoliš, s tvojim dovoljenjem - che2 cong.
1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš
2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel
3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim
4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje
5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl
6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!
7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor
8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil
9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten
10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori) - chiuso
A) agg.
1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo
2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik
3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik
4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli
B) avv. nejasno, nerazumljivo
C) m
1. zaprt, ograjen prostor
2. obor
3. neprezračen prostor - conoscere*
A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
conoscere una lingua znati jezik
conoscere a fondo dobro znati
conoscere per filo e per segno podrobno poznati
come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel
B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva - convenire*
A) v. intr. (pres. convēngo)
1. zbirati se
2. soglašati, strinjati se:
convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
ne convengo res je, strinjam se
3. spodobiti se, biti primerno
B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
le conviene tacere bolje bo, če molčite
C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati
Č) v. tr.
1. dogovoriti, dogovarjati se (o)
2.
convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče - coraggio
A) m
1. pogum, srčnost:
parlare, agire con coraggio pogumno govoriti, ravnati
perdersi di coraggio zgubiti pogum, obupati
aver coraggio da vendere biti nadvse pogumen
vieni, se hai coraggio! pridi, če te je kaj v hlačah!
il coraggio della disperazione slepi, nori pogum
prendere il coraggio a due mani tvegati vse
prendere coraggio drzniti si
fare, dare coraggio a qcn. koga hrabriti
2. nesramnost, predrznost:
ha ancora il coraggio di parlare pa si še drzne govoriti!
B) inter. le pogumno! - corto
A) agg.
1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden
2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja
3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek
B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko - cōsto m
1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
a costo di za ceno:
a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne
2. ekon.
a prezzo di costo po lastni ceni
sotto costo pod ceno
3. pog. stroški; vrednost:
il costo della vita življenjski stroški - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela - dominare
A) v. tr. (pres. dōmino)
1. gospodovati; obvladati, obvladovati:
dominare i mari gospodovati nad morji
dominare una situazione obvladati položaj
dominare una lingua pren. obvladati jezik
2. ekst. (affascinare) očarati:
dominare l'uditorio očarati poslušalstvo
3. dominirati, stati nad:
il castello domina la città grad stoji nad mestom
4. pren. brzdati, premagovati:
dominare gli istinti premagovati nagone
B) v. intr.
1. gospodovati, vladati:
dominare sul popolo gospodovati ljudstvu
2. odlikovati se
3. groziti:
una minaccia di guerra civile domina sul paese državi grozi nevarnost državljanske vojne
4. pren. prevladati, prevladovati
C) ➞ dominarsi v. rifl. (pres. mi dōmino) obvladati se:
provocato, non sa dominarsi če je izzvan, se ne zna obvladati - dubbio
A) agg. (m pl. -bi)
1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
dubbia fortuna zla sreča
è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če
2. spremenljiv, nestalen:
tempo dubbio nestalno vreme
3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
colore dubbio pren. politično neopredeljen
luce dubbia medla svetloba
4. neodločen, omahljiv:
carattere dubbio neodločen značaj
5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa
B) m
1. dvom:
dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
dubbio amletico iron. hamletovski dvom
dubbio metodico filoz. metodični dvom
senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
essere fuori dubbio biti gotovo
2. pomislek
3. vprašanje, problem - eccētto
A) prep. razen, izvzemši:
riceve tutti i giorni eccetto il giovedì sprejema vse dni razen četrtka
B)
eccetto che cong. razen če:
verrò senz' altro, eccetto che debba partire improvvisamente vsekakor pridem, razen če ne bom moral nenadoma odpotovati