andare*
A)  v. intr. (pres. vado, vō)
1.  iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
 andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
 andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
 andare a tutta birra pog. dirjati
 andare a passo lento iti počasi
 andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
 vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
 questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
 andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
 andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
 andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
 andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
 andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
 andare a fronte alta nositi glavo pokonci
 andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
 andare a buon fine končati se uspešno
 andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
 andare a male pokvariti se
 andare a gara tekmovati
 andare a fuoco vneti se, goreti
 andare alle calende greche vleči se v nedogled
 andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
 andare a rischio tvegati
 andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
 quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
 andare a finire končati se, zaključiti se:
 com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
 l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
 andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
 andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
 va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
 andare di trotto dirjati
 andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
 andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
 andare di mezzo biti prizadet, iti za:
 ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
 andare d'accordo strinjati se
 la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
 andare fino in fondo iti do konca
 andare in prescrizione pravo zastarati
 andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
 andare in onda biti predvajan (na RTV)
 andare per funghi iti nabirat gobe
 andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
 andare per qcn. iti po koga:
 va' per il medico pojdi po zdravnika
 andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
 andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
 va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
 andare sul sicuro ne tvegati
 la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
 andare scalzi hoditi bos
 andare addosso zadeti ob, povoziti
 andare dentro iti v zapor
 il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
 andare soldato iti k vojakom
 andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
 andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
 andare contro corrente pren. plavati proti toku
 andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
 andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
 come van su i prezzi! kako rastejo cene!
 domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
 quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
 andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
 dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
 è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
 questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
 ne va del mio onore za mojo čast gre
 andarsene oditi:
 se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
 vattene! izgini!
 vado e vengo takoj bom nazaj
 vada per questa volta tokrat naj bo
 lasciar andare iti molče prek česa
 lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
 lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
 lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
 va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
 andiamo, su! dajmo, no!
2.  biti:
 andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3.  postati, spremeniti se:
 andare a pezzi razbiti se
 andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
 andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
 andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4.  iti, napredovati:
 come va? kako je kaj?
 questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
 il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
 gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
 andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
 andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
 l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5.  izginiti, oditi, bežati:
 come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6.  ugajati, biti všeč:
 ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7.  ekon. veljati:
 queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8.  zgoditi se:
 come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9.  biti potreben:
 qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10. 
 queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11.  (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
 questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12.  (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
 il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
 dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
 tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
 chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
 paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
 chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B)  m hoja, stopinja:
 il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
 era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
 con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
 a tutt'andare na vso moč:
 spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
 Zadetki iskanja
-  apporre* v. tr. (pres. appongo)
 1. pristaviti, dodati:
 apporre una nota dodati opombo
 apporre la firma podpisati
 2. pripisati, šteti:
 apporre qcs. a lode šteti v čast
 apporre una colpa obdolžiti
 3. redko ugovarjati, oporekati
-  ascrivere* v. tr. (pres. ascrivo)
 1. prišteti, prištevati; uvrstiti, uvrščati; vpisati; dodati:
 ascriversi fra i soci sostenitori vpisati se med podporne člane, postati podporni član
 2. pripisati, prisoditi, šteti:
 ascrivere qcs. a lode di qcn. šteti komu kaj v čast
-  attentare
 A) v. intr. (pres. attēnto)
 1. napraviti atentat:
 attentare alla vita di qcn. streči komu po življenju
 2. pren. napasti, ogrožati, skušati škodovati:
 attentare all'onore di qcn. napasti, ogrožati, spodkopavati čast nekoga
 B) ➞ attentarsi v. rifl. (pres. mi attēnto) drzniti si, upati si
-  calpestare v. tr. (pres. calpesto)
 1. teptati
 2. pren. pogaziti, poteptati:
 calpestare i diritti, l'onore poteptati pravice, čast
-  conservare
 A) v. tr. (pres. consērvo)
 1. shraniti, konzervirati:
 conservare la carne in frigorifero hraniti meso v hladilniku
 2. shraniti, ohraniti (tudi pren.):
 conservare un documento shraniti dokument
 conservare l'onore ohraniti čast
 B) ➞ conservarsi v. rifl. (pres. mi consērvo) ohraniti se:
 conservarsi sano ohraniti se zdrav
 si conservi! zdravi ostanite! srečno!
-  discredito m slabo ime, slab glas:
 cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
 mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
 tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast
-  festeggiamento m praznovanje, slavje:
 i festeggiamenti per un ospite illustre slavje v čast visokemu gostu
-  giurare
 A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
 giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
 giurare il falso krivo priseči
 giurare il vero prisegati na resničnost česa
 giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
 giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
 giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
 giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
 ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako
 B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
 giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
 giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom
-  incōlume agg. nepoškodovan (tudi pren.):
 uscire incolume da un incidente ostati nepoškodovan v prometni nesreči
 mantenere incolume il proprio onore ohraniti čast neomadeževano
-  lēdere* v. tr. (pres. lēdo)
 1. prizadeti; poškodovati:
 ledere l'onore (di) prizadeti čast (koga)
 2. med. raniti, poškodovati
-  lesivo agg. škodljiv; žaljiv:
 atto lesivo dell'onore di qcn. dejanje, ki žali čast nekoga
-  lōde f
 1. hvala, pohvala:
 parlare in lode di qcn. hvaliti koga
 cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
 tornare a lode di qcn. biti komu v čast
 senza infamia e senza lode povprečen
 2. zasluga, vrlina
 3. šol.
 laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
 dieci con lode odlična ocena s pohvalo
-  mercato m
 1. tržnica, trg; sejem:
 mercato coperto pokrita tržnica
 mercato del bestiame živinski sejem
 giorno di mercato sejemski dan
 tenere mercato imeti sejem
 2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
 mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
 mercato nero črna borza
 prezzo di mercato tržna cena
 a buon mercato poceni
 3. ekon. trg, tržišče:
 analisi di mercato tržna analiza
 economia di mercato tržno gospodarstvo
 mercato interno notranje tržišče
 mercato estero zunanje tržišče
 mercato comune europeo Skupni evropski trg
 4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
 fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast
 5. hrušč, zmešnjava, gneča
-  mēzzo
 A) agg.
 1. pol, napol, polovičen:
 mezzo chilo pol kilograma
 donna a mezzo servizio hišna pomočnica
 mezza figura pren. povprečnež
 mezze misure pren. polovične mere
 2. srednji:
 uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
 vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
 B) m
 1. polovica
 2. sredina:
 nel mezzo della strada sredi ceste
 via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
 l'età di mezzo srednji vek
 Italia di mezzo Srednja Italija
 in questo, quel mezzo medtem
 non por tempo in mezzo ne odlašati
 ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
 levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
 levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
 levarsi di mezzo oditi
 3. pren. mera, umerjenost:
 il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
 4. sredstvo:
 il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
 mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
 mezzi di pagamento plačilna sredstva
 mezzi di produzione proizvajalna sredstva
 per mezzo di, a mezzo di s, z
 5. zmožnost, sposobnost:
 un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
 6. voj. vozilo (transportno, bojno):
 mezzi corazzati oklepna vozila
 mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
 mezzo di fortuna zasilno vozilo
 C) m pl. denar, finančna sredstva
-  porpora f
 1. purpur, vijoličasto rdeča barva
 2. (škrlatno) rdeča barva:
 cielo di porpora rdeče nebo
 diventare, farsi di porpora pren. močno zardeti
 3. purpur, škrlat (tkanina, plašč):
 la porpora regia kraljevi škrlat
 la porpora cardinalizia kardinalski škrlat; ekst. kardinalska čast:
 indossare la porpora obleči purpur, biti imenovan za kardinala
 4. med. purpura
-  presentare
 A) v. tr. (pres. presēnto)
 1. predložiti, predlagati (tudi pren.); izročiti
 2. pren. kazati; prinesti, nositi s seboj:
 un affare che presenta molti rischi posel, ki prinaša precej tveganja, tvegan posel
 3. ponuditi:
 presentare i saluti pozdraviti
 presentare le armi voj. izkazati vojaško čast
 4. predstaviti, predstavljati (javnosti, drugi osebi):
 presentare le ultime novità librarie predstaviti zadnje knjižne novosti
 le presento un mio carissimo amico dovolite, da vam predstavim svojega dobrega prijatelja
 B) ➞ presentarsi v. rifl. (pres. mi presēnto)
 1. javiti, javljati se
 2. pristopiti (na sodišču)
 3. pokazati se
 4. ponuditi se
 5. predstaviti, predstavljati se:
 permetta che mi presenti dovolite, da se vam predstavim
 6. zgoditi se; priti do
 7. ponuditi se
 8. pokazati se:
 il problema si presenta grave problem je videti resen
-  rispētto m
 1. spoštovanje
 rispetti pl. izrazi spoštovanja:
 avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
 parlare con rispetto spoštljivo govoriti
 i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
 persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
 uomo di rispetto evfemistično mafijaš
 2. spoštovanje, upoštevanje:
 con rispetto parlando oprostite izrazu
 mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
 perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
 zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
 3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
 in rispetto sorazmerno s, z
 rispetto a v primerjavi s, z
 considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
 4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
 5. navt. rezerva, nadomestni del:
 ancora di rispetto nadomestno sidro
-  salvare
 A) v. tr. (pres. salvo)
 1. rešiti, reševati:
 salvare un naufrago rešiti brodolomca
 salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
 salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
 salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela
 2. obvarovati:
 la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
 salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
 salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
 salvare la porta šport ubraniti gol
 3. nareč. shraniti
 B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)
 1. rešiti, reševati se:
 si salvi chi può! reši se, kdor more!
 salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
 salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti
 2. zateči, zatekati se
 3. zavarovati, zaščititi se pred
 4. relig. odrešiti se, zveličati se
-  sentimento m
 1. zavest:
 uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
 2. čut:
 avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
 3. čustvo:
 sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
 4. čustva, afekti; čustvena sfera:
 ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
 toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
 5. pamet, razsodnost:
 ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček