sintonizzare
A) v. tr. (pres. sintonizzo) elektr. sintonirati
B) ➞ sintonizzarsi v. rifl. (pres. mi sintonizzo)
1. naravnati valovno dolžino; uglasiti, uglaševati se, poiskati radijsko frekvenco:
sintonizzarsi su una stazione radio poiskati radijsko postajo
siete sintonizzati sul Radio Uno poslušate Radio 1
2. pren. biti ubran, v soglasju s čim
Zadetki iskanja
- soddisfare* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)
1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo
2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati
3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo
4. ujemati se; skladati se s čim:
la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami - soffrire
A) v. tr. (pres. sōffro)
1. trpeti, prenašati:
soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke
2.
non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev
B) v. intr.
1. trpeti
2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
soffrire agli occhi imeti težave z očmi
3. veneti - solidarizzare v. intr. (pres. solidarizzo) solidarizirati, izraziti solidarnost s čim, s kom
- spacciare
A) v. tr. (pres. spaccio)
1. prodati, razprodajati
2. razpečati:
spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar
3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim
4. ubiti; odstraniti, likvidirati
B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
spacciarsi per izdajati se za - stonare1
A) v. tr. (pres. stōno) glasba neubrano peti, neuglašeno igrati
B) v. intr. ne ujemati se, ne skladati se, tepsti se s čim:
un quadro che stona con l'ambiente slika, ki se ne sklada s prostorom - sventagliare
A) v. tr. (pres. sventaglio)
1. pahljati
2. ekst. mahati s čim
B) ➞ sventagliarsi v. rifl. (pres. mi sventaglio) pahljati se - trincerare
A) v. tr. (pres. trincēro) voj. utrditi, utrjevati z okopi, s strelskimi jarki
B) ➞ trincerarsi v. rifl. (pres. mi trincēro)
1. voj. utrditi, utrjevati se z okopi, s strelskimi jarki
2. pren. zavarovati se s čim; zaviti se v; skrivati se za:
trincerarsi dietro il segreto professionale skrivati se za uradno tajnostjo - uniformemente avv.
1. enakomerno
2. primerno, skladno s čim - usare
A) v. tr. (pres. uso)
1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze
2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico
3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben
4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo
5. imeti navado
B) v. intr.
1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice
2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim
3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete
C) v. intr. impers. biti navadno, običajno
Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na - usufruire v. intr. (pres. usufruisco)
1. pravo
usufruire di uživati kaj
2. ekst. izkoristiti, okoriščati se s čim; izrabiti, izrabljati kaj:
usufruire di un ribasso dei prezzi izkoristiti pocenitev - vantare
A) v. tr. (pres. vanto)
1. hvaliti, poveličevati
2. ponašati se s čim
B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - avvalersi* v. rifl. (pres. mi avvalgo)
avvalersi di qcs. okoristiti, okoriščati se s čim; uporabiti kaj:
avvalersi dei propri diritti uporabiti svoje pravice - balia f dojilja:
balia asciutta varuška, rejnica
morire a balia pren. umreti mlad
avere bisogno della balia pren. biti nesamostojen
tenere a balia qcs. pren. zavlačevati s čim - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - boriarsi v. rifl. (pres. mi bōrio) bahati se, hvalisati se, biti nadut:
boriarsi di qcs. bahati se s čim - bottega f
1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost
2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek
3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom
4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov - calcolo m
1. račun:
calcolo algebrico algebrski račun
calcolo differenziale diferencialni račun
calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
calcolo delle probabilità verjetnostni račun
macchine da calcolo računski stroji
2. računstvo, matematika:
saper fare di calcolo znati računati
3. pren. ocena, račun:
calcolo approssimativo približni račun
calcolo preventivo predračun
far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati
4. med. kamen:
calcolo biliare žolčni kamen
calcolo renale ledvični kamen - campare1 v. intr. (pres. campo)
1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže
2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva