ignōto
A) agg. neznan; nepoznan; skrit, nejasen
monumento al Milite Ignoto spomenik neznanemu junaku
B) m
1. neznano:
temere l'ignoto bati se neznanega
2. (f -ta) neznanec, neznanka:
un nuovo colpo dei soliti ignoti publ. nov (lopovski) podvig običajnih neznancev
Zadetki iskanja
- il art. determ. m sing.
1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka
2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati
3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši
4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram
5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija - illusione f
1. iluzija, čutna prevara:
illusioni ottiche optične prevare
2. slepilo, utvara, samoprevara, blodnja, varljivo upanje; neuresničljiva sanjarija:
farsi illusioni delati si iluzije, slepiti se, gojiti prazne upe - imbarazzo m
1. težava, ovira
2. nelagodnost, neprijetnost, zmedenost:
essere in imbarazzo biti v zadregi, počutiti se neprijetno
3. zadrega, težava, negotovost:
c'è solo l'imbarazzo della scelta zadrega je samo v preveliki izbiri - imbecillità f
1. psihol. imbecilnost
2. neumnost; topoglavost; bedarija:
dire una grossa imbecillità debele se znebiti, govoriti bedarije - imbrodare v. tr. (pres. imbrōdo) ➞ imbrodolare
PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja - imbuggerarsi v. rifl. (pres. mi imbuggero)
imbuggerarsi (di) pog. ne se zmeniti (za), požvižgati se (na) - impattare v. tr., v. intr. (pres. impatto) igre igrati neodločeno, remizirati:
impattarla con qcn. pren. pog. izenačiti se s kom - impazzimento m skrb, nadloga:
questo lavoro è un vero impazzimento od tega dela se mi bo zmešalo - impazzire v. intr. (pres. impazzisco)
1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo
2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava - impeciare v. tr. (pres. impecio) smoliti:
impeciarsi le orecchie pren. delati se gluhega - impegno m
1. obveza, obveznost:
assumere, contrarre un impegno obvezati se
far fronte, adempire agli impegni izpolniti obveze
avere molti impegni imeti veliko obveznosti
senza impegno neobvezno
2. pridnost, vnema, prizadevnost, zavzetost:
lavorare con impegno, con grande impegno delati pridno, z veliko vnemo
3. polit. angažiranost, angažma - impeto m
1. sila, silovitost; naskok:
fare impeto contro qcn. silovito koga napasti, naskočiti, zagnati se proti komu
fare impeto contro qcs. pritisniti na kaj
2. pren. zanos, zagon, vnema; naval:
impeto oratorio govorniški zanos
impeto d'ira naval jeze:
agire d'impeto delati nagonsko - impiccio m (pl. -ci)
1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
essere d'impiccio biti v napoto
cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate
2. (guaio) težava:
essere negli impicci biti v težavah, v škripcih - impiparsi v. rifl. (pres. mi impipo)
impiparsi (di) pog. požvižgati se na kaj - importanza f važnost, pomembnost; ugled:
darsi importanza delati se važnega - impossessarsi v. rifl. (pres. mi impossēsso)
impossessarsi di prisvojiti, prisvajati si kaj; polastiti, polaščati se česa:
impossessarsi di una lingua obvladati jezik, naučiti se jezika - impresa f
1. (iniziativa) pobuda, podjetje; dejavnost; posel:
desistere dall'impresa, abbandonare l'impresa pren. odnehati, vdati se
condurre a termine un'impresa izpeljati posel do konca
2. podjetje; dejavnost:
impresa commerciale, industriale trgovsko, industrijsko podjetje
impresa pubblica, privata javno, zasebno podjetje
impresa familiare družinsko podjetje
impresa a scopo di lucro profitno podjetje, profitna organizacija
impresa nazionalizzata nacionalizirano podjetje
impresa di pompe funebri pogrebni zavod
impresa militare voj. vojaška ekspedicija, pohod
3. junaško dejanje:
accingersi, prepararsi a un'impresa pripravljati se na podvig
è un'impresa! to je silno težko, zelo tvegano je! - impugnare1 v. tr. (pres. impugno) zgrabiti; držati:
impugnare le armi zgrabiti za orožje; začeti boj
impugnare la padella šalj. planiti na skledo, hlastno se lotiti jedi - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če