grinta f
1. namrščen, divji obraz:
ha una grinta da far paura tako je namrščen, da bi se ga človek ustrašil
2. ekst. odločnost, borbenost, agresivnost:
un atleta che ha grinta zelo borben tekmovalec
Zadetki iskanja
- grondare
A) v. intr. (pres. grondo) kapljati, cureti; ekst. liti:
il sudore gli grondava dalla fronte pot mu je lil s čela
B) v. tr. teči, liti:
la ferita gronda sangue iz rane teče kri
mani che grondano sangue pren. krvave roke; roke, ki so se umazale s krvjo - grōppa f
1. hrbet (jahalnih, tovornih živali):
balzare in groppa al cavallo zajahati konja, skočiti na konja
2. pog. šalj. hrbet, grba:
avere molti anni sulla groppa imeti veliko let na grbi
restare sulla groppa pren. ne moči se česa znebiti - groppo m
1. vozel, zamotan klobčič:
far groppo zamotati se
avere, sentire un groppo alla gola pren. imeti kepo v grlu
2. pren. knjižno težava, stiska
3. piš, nenaden veter - grōsso
A) agg.
1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec
2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah
3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena
4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina
5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti
6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš
B) m
1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš
2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote
3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se
4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno - grugnire
A) v. intr. (pres. grugnisco)
1. kruliti
2. neprijetno, neprimerno govoriti
B) v. tr. momljati:
grugnì un saluto e si allontanò zamomljal je v pozdrav in se oddaljil - guado1 m brod; plitvina (kjer se da prebresti reko):
passare a guado prebresti
entrare nel guado pren. lotiti se posla, podjetja - guai inter. gorje!:
guai a te! gorje tebi!
guai ai vinti gorje premaganim
sta' zitto, se no guai! tiho, če ne, bo po tebi!
guai a me! gorje mi!, jojmene!
guai a lasciarlo solo! ne fa di tutti i colori gorje, če ga pustiš samega, kaj vse ti bo skuhal! - guancia f (pl. -ce)
1. lice:
baciarsi sulle guance poljubiti se na lica
porgere l'altra guancia pren. nastaviti drugo lice, mirno prenašati žalitve, udarce
2. ekst. knjižno obraz
3. veter. mesnati del glave (zaklane živali) - guanto m
1. rokavica:
guanti di pelle, di lana, di gomma usnjene, volnene, gumijaste rokavice
calzare come un guanto pren. odlično se prilegati, pristajati
trattare uno coi guanti pren. delati s kom v rokavicah, pazljivo ravnati s kom
avere il pugno di ferro nel guanto di velluto ravnati odločno, čeprav na videz blago
gettare il guanto pren. vreči rokavico, izzvati na dvoboj
raccogliere il guanto pren. pobrati rokavico, sprejeti izziv
2. pren. pog. prezervativ, kondom - guantone m
1. poveč. od ➞ guanto
2. šport boksarska rokavica:
incrociare i guantoni pomeriti se na boksarskem dvoboju
appendere i guantoni al chiodo pren. obesiti boksarske rokavice na klin, prenehati z boksom - guardia f
1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)
2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža
3. voj. stražar
4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda
5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!
6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji
7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.) - guazzare v. intr. (pres. guazzo)
1. bresti, brozgati:
guazzare nell'acqua bresti po vodi
guazzare nell'oro, nel denaro pren. valjati se v zlatu, v denarju
2. klonkati, klokotati:
il vino guazza nelle botti vino klonka v sodih - guērra f
1. vojna:
guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
vincere la guerra zmagati v vojni
perdere la guerra izgubiti vojno
danni di guerra vojna škoda
invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
prigionieri di guerra vojni ujetniki
guerra partigiana partizanska vojna
guerra civile državljanska vojna
fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
guerra lampo bliskovita vojna
zona di guerra bojišče
criminale di guerra vojni zločinec
canti di guerra vojaške, bojne pesmi
grido di guerra bojni krik
partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
a guerra finita po končani vojni
guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
guerra mondiale svetovna vojna
guerra coloniale kolonialna vojna
guerra santa sveta vojna
guerra di successione nasledstvena vojna
2. vojna, spor:
guerra doganale, di tariffe carinska vojna
guerra psicologica psihološka vojna
guerra fredda hladna vojna
guerra dei nervi živčna vojna
3. spor, prepir, boj:
mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
guerra contro la droga boj proti mamilom - guida
A) f
1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
posto di guida avto voznikov sedež
2. avto volan:
guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi
3. vodnik, vodič, priročnik:
guida alla pittura slikarski priročnik
guida alla Toscana vodnik po Toskani
guida di Roma vodnik po Rimu
guida Baedeker bedeker
guida telefonica telefonski imenik
4. vodnik, vodič (oseba):
fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
avere una guida esperta imeti veščega vodnika
guida autorizzata pooblaščeni vodnik
guida alpina planinski vodnik
5. pren. voditelj, učitelj:
il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja
6. tehn. vodilo:
guida di un'imposta oknično vodilo
7. tekač, podolgovata preproga:
distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač
8. pl. uzde
B) agg. vodilen:
partito guida vodilna stranka - guscio m (pl. -sci)
1. lupina, luščina; oklep:
il guscio delle noci orehova lupina
il guscio dei piselli grahova lupina
il guscio d'uovo jajčna lupina
uova al guscio mehko kuhana jajca
il guscio della tartaruga želvji oklep
2. lupina, majhna ladja, hišica:
tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic
3. toskansko prevleka
4. ogrodje, lupina - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom - ideale
A) agg.
1. miseln, idealen; namišljen, neresničen
2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
società ideale idealna družba
gas ideale fiz. idealni plin
B) m
1. ideal; vzor; ideja:
lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo
2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
uomo privo di ideali človek brez idealov - igiēnico agg. (m pl. -ci)
1. higieničen, higienski:
assorbente igienico higienski vložek
2. higienski:
impianti igienici gradb. sanitarije
3. pren. pog. primeren, priporočljiv:
è furioso; sarebbe igienico evitarlo besen je; priporočljivo bi se ga bilo izogibati - ignoranza f
1. nevednost, nepoznavanje:
la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja
2. neznanje, neizobraženost
3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti