Franja

Zadetki iskanja

  • gnōrri m, f pog.
    fare lo gnorri delati se neumnega
  • gōbbo

    A) agg. grbast; upognjen, sključen:
    andare gobbo hoditi sključeno, z upognjenim hrbtom
    colpo gobbo zvita poteza; dobitek, sreča pri igri

    B) m (f -ba)

    1. grbavec, grbavka

    2. izbočenost, izboklina, guba:
    la veste fa una gobbo na obleki se dela guba
    spezzare il gobbo a qcn. pren. ustrojiti komu grbo, naložiti jih komu po grbi
    avere qcs, qcn. sul gobbo pren. imeti koga v želodcu
    togliersi qcs., qcn. dal gobbo pren. znebiti se česa, koga
  • gōffo agg.

    1. neroden, okoren, robat:
    comportarsi in maniera goffa okorno se vesti

    2. smešen:
    un abito goffo smešna obleka
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • gomitata f sunek s komolcem:
    dare, ricevere una gomitata suniti s komolcem, dobiti udarec s komolcem
    fare a gomitate prerivari se, komolčiti se (tudi pren.)
  • gomito m

    1. anat. komolec:
    alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
    farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
    lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo

    2. kar je podobno komolcu:
    in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
    il gomito di un tubo cevno koleno

    3. geogr.
    gomito di mare morski rokav
  • gomitolo m klobčič:
    fare un gomitolo con qcs. zviti
    far gomitolo zviti se v klobčič
  • gonnēlla f

    1. pomanjš. od ➞ gonna krilce

    2. krilo:
    stare attaccato alla gonnella della mamma pren. držati se materinega krila

    3. šalj. duhovniška, meniška kuta

    4. krilo, ženska:
    rincorrere le gonnelle pren. letati za krili
  • gorgo m (pl. -ghi)

    1. vrtinec

    2. pren. brezno:
    gettarsi nel gorgo dei vizi pren. vreči se v brezno, v vrtinec pregreh
  • gradino m stopnica (tudi pren.):
    salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
    essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
    arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže
  • graffiatura f praska:
    la caduta si risolse con qualche graffiatura padec se je končal z nekaj praskami
    sul tavolo erano rimaste molte graffiature na mizi je ostalo vse polno prask
  • gramigna f

    1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)

    2.
    attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
    crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • grazie

    A) inter.

    1. hvala!:
    tante grazie!, mille grazie!, grazie infinite! lepa hvala!, tisočkrat hvala!, neskončna hvala!
    grazie di cuore! prisrčna hvala!
    grazie di tutto! hvala za vse!
    grazie per la vostra cortesia hvala za ljubeznivost
    Posso offrire un caffè? - Grazie! Boste kavo? - Prosim!
    grazie tante iron. lepa hvala!
    grazie al cavolo pog. lepa hvala
    tante grazie! (grazie al cavolo!) iron. pog. jasno!, kaj pa!, hvala bogu!

    2.
    grazie a: po zaslugi, zahvaljujoč se:
    sono riuscito grazie al vostro aiuto uspelo mi je z vašo pomočjo
    grazie a Dio, grazie al Cielo inter. hvala bogu!

    B) m invar. zahvala:
    un grazie di tutto cuore prisrčna zahvala
  • grēmbo m

    1. naročje (tudi pren.):
    tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
    portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
    la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
    in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
    morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve

    2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
    il fiume fa grembo reka se razširi
    il monte fa grembo gora se ugreza
  • grigio

    A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie)

    1. siv:
    un abito grigio siva obleka
    cielo grigio sivo, oblačno nebo
    capelli grigi sivi lasje
    grigio azzurro sivomoder
    grigio verde sivozelen
    materia, sostanza grigia anat. siva substanca; sive celice
    non aver materia grigia pren. ne imeti pameti

    2. pren. siv, enoličen, monoton, bled:
    una vita grigia enolično življenje
    grigio in volto namrščen

    B) m siva barva:
    vestire in, di grigio oblačiti se v sivo, nositi sivo
  • grillo m

    1. zool. čriček (Gryllus campestris)
    mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
    cervello di grillo pren. kurja pamet
    andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
    grillo parlante pren. modrec, moralizator
    indovinala grillo! bogve kako bo!
    non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

    2. pren. muha:
    avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
    gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je