cosciēnza f
1. zavest:
avere coscienza di qcs. zavedati se česa
perdere la coscienza izgubiti zavest, onesvestiti se
riacquistare la coscienza priti k zavesti, osvestiti se
avere la vaga coscienza di qcs. nejasno kaj slutiti
coscienza di classe razredna zavest
2. vest:
avere la coscienza pulita, sporca imeti čisto vest, ne imeti čiste vesti
scrupolo di coscienza pomislek
contro coscienza proti svoji vesti
avere qcs. sulla coscienza imeti kaj na vesti
uomo di coscienza poštenjak
in coscienza, in tutta coscienza odkrito, pošteno
con coscienza vestno
Zadetki iskanja
- costare
A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
costi quel che costi naj stane, kar hoče
B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje - cōsto m
1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
a costo di za ceno:
a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne
2. ekon.
a prezzo di costo po lastni ceni
sotto costo pod ceno
3. pog. stroški; vrednost:
il costo della vita življenjski stroški - cotone m
1. bot. bombaževec (Gossypium herbaceum)
2. tekstil bombažna tkanina; bombaževina:
di cotone bombažen
3.
cotone idrofilo vata
avere il cotone nelle orecchie pren. ne poslušati; delati se gluhega
tenere qcn. nel cotone pren. razvajati koga
4. kem. bombaž:
cotone collodio kolodijski bombaž
cotone fulminante, fulmicotone strelni bombaž - credito m
1. vera, zaupanje:
dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
fare credito a qcn. zaupati komu
2. ugled, zaupanje (javnosti):
godere di molto credito uživati veliko zaupanje
persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja
3. pravo, ekon. kredit:
essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
titoli di credito vrednostni papirji
lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
carta di credito kreditna kartica
millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)
4. (attività bancaria) kredit:
istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit
5. bančna ustanova, banka - cucito
A) agg. zašit, šivan:
stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan
B) m šivanje:
maestra di cucito šiviljska mojstrica - cui
A) pron.
1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen
2.
il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
i cui fratelli čigar, katere bratje
B) cong.
per cui zaradi česar, zato:
di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim - cuōcere*
A) v. tr. (pres. cuōcio)
1. kuhati; peči: žgati:
cuocere mattoni žgati opeko
cuocere carne peči meso
cuocere in umido dušiti
lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga
2. pren. mučiti; žalostiti
B) v. intr.
1. kuhati se; peči se; žgati se:
l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici
2. pren. žgati; peči, skeleti:
un'offesa che cuoce žalitev, ki žge
C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)
1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se
2. pren. žreti se; žalostiti se - curare
A) v. tr. (pres. curo)
1. zdraviti
2. negovati, skrbeti:
curare gli interessi di qcn. skrbeti za koristi nekoga
curare le anime pasti duše
3. ceniti:
curare il parere di qcn. ceniti mnenje nekoga
B) ➞ curarsi v. rifl. (pres. mi curo)
1. zdraviti se
2. brigati se, meniti se za kaj:
non curarti delle male lingue ne zmeni se za obrekovalce - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - dai2 inter.
dai, non prendertela ne bodi no hud!
dai, smettila nehaj že vendar!
e dai uh!, uf! - dammeno agg. invar. slabši:
non essere dammeno ne biti slabši - dēroga f razveljavljenje; odstopanje:
in deroga (di), a deroga (di) mimo, ne upoštevajoč
in deroga delle vigenti disposizioni mimo veljavnih predpisov - desiderare v. tr. (pres. desidero) želeti; hoteti; zahtevati:
farsi desiderare pustiti se čakati
lasciar a desiderare ne zadovoljevati, biti pomanjkljiv, ne ustrezati - destinazione f
1. določanje, odrejanje
2. mesto, sedež
3. namen:
ignoro la destinazione della somma ne vem, komu (čemu) je bil denar namenjen
4. cilj, namembni kraj:
giungere a destinazione dospeti v namembni kraj, na cilj
è partito per destinazione ignota odšel je neznano kam - desumere* v. tr. (pres. desumo)
1. vzeti; dobiti; povzeti:
abbiamo desunto la notizia dai giornali novico smo povzeli iz časopisov
2. skleniti, sklepati; izvajati:
se ne desume che iz česar lahko sklepamo, da - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - difētto m
1. pomanjkanje, nezadostnost:
essere in difetto di qcs. primanjkovati
in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
per difetto mat. zaokroženo navzdol
2. napaka, hiba:
difetto di fabbricazione tovarniška napaka
difetto fisico telesna hiba
3. napaka, grda navada, razvada:
ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
trovarsi in difetto ne imeti prav