Franja

Zadetki iskanja

  • lētta f branje:
    dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti
  • lēttera f

    1. črka:
    lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
    lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
    scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
    scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

    2. tisk (tiskarska) črka

    3. ekst. črka, (ožji) pomen:
    secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
    lettera morta pren. mrtva črka

    4.
    lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
    belle lettere leposlovje
    la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

    5. pismo; dopis:
    lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
    lettera espresso ptt ekspresno pismo
    lettera di affari poslovno pismo
    lettera circolare okrožnica
    lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
    lettera di sollecitazione opomin
    lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
    lettera di accompagnamento spremno pismo
    lettera di ringraziamento zahvalno pismo
    lettera d'invito (pisno) vabilo
    lettera di raccomandazione priporočilo
    lettera d'ufficio službeni dopis
    lettera di condoglianza sožalno pismo
    lettera di avviso obvestilo
    lettera minatoria grozilno pismo
    lettere credenziali akreditiv
    cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

    6.
    lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem
  • levare

    A) v. tr. (pres. lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
    levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
    levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

    2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
    levare un divieto odpraviti prepoved
    levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
    levare un dente izdreti zob
    levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
    levare la fame, la sete nasititi, odžejati
    levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
    levarsi una voglia zadostiti želji
    levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
    levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
    levarsi il cappello odkriti se
    levare la seduta zaključiti sejo
    levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

    B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se:
    levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

    2. vstati, vstajati

    3. oditi, odhajati; pobrati se:
    levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

    4. vziti, vzhajati

    C) m knjižno vzhod:
    il levare del sole sončni vzhod
  • avv.

    1. tam; tja:
    ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
    vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
    siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

    2. (podkrepitev) tam:
    lì muoviti! ti tam, zgani se!

    3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
    e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
    ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
    essere lì lì per pripravljati se na kaj
    essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

    4.
    di lì, da lì odtod
    giù di lì približno, okoli

    5.
    per lì ondod
    lì per lì sprva:
    lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel
  • libertà f svoboda, prostost:
    libertà di azione, di pensiero e di parola svoboda dejanja, misli in govora
    libertà civili državljanske svoboščine
    prendersi qualche libertà con qcn. kaj si dovoliti s kom
  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • luce

    A) f

    1. fiz. luč, svetloba

    2. svetloba:
    alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
    dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
    venire alla luce pren. roditi se
    venire in luce pren. pokazati se
    far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
    alla luce del sole javno

    3. svetloba, svetlobni vir:
    luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
    cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

    4. avto luči:
    luci di posizione pozicijske luči

    5. luč, svetlobni signal:
    luce verde, rossa zelena, rdeča luč
    luce intermittente utripajoča luč

    6. ekst. elektrika:
    pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

    7. arhit. razpon

    8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

    B) agg. invar. astr.
    anno luce svetlobno leto
  • lucro m dobiček (zlasti slabš.):
    fare qcs. a scopo di lucro delati kaj za dobiček
  • lumicino m pomanjš. od ➞ lume lučca:
    cercare qcs. col lumicino pren. iskati kaj z lučjo
    essere al lumicino pren. biti pri zadnjih zdihljajih
  • lungi

    A) avv. knjižno daleč:
    da lungi od daleč

    B) prep.
    essere ben lungi dal fare qcs. ne imeti najmanjšega namena kaj narediti
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • luōgo m (pl. -ghi)

    1. kraj, mesto; prostor:
    far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
    in luogo di namesto

    2. področje, dežela; kraj, mesto:
    i luoghi santi sveta dežela, Palestina
    luogo deputato pren. najprimernejše mesto
    sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

    3. zgradba, del zgradbe:
    luogo di culto cerkev
    luogo di pena kaznilnica
    luogo di decenza stranišče
    luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

    4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
    fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
    fuori luogo neprimeren
    aver luogo goditi se

    5. mesto (v nekem zaporedju):
    in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
    in primo luogo predvsem

    6. odlomek (knjige, spisa):
    luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše
  • ma

    A) cong.

    1. ampak, pa, vendar, toda:
    sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

    2. a, vendar (na začetku stavka):
    ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
    ma va là! pojdi no!
    ma no! kaj res!
    ma bravo! bravo, bravo!
    ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

    3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
    ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

    B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
    non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • maniēra f

    1. način; navada; olika, obzirnost:
    ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
    in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
    si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
    non avere maniere biti neotesan
    ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

    2. umet. slog, stil; slabš. manira:
    la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • marinare v. tr. (pres. marino)

    1. kulin. marinirati

    2.
    marinare qcs. pren. kaj ljubosumno varovati

    3.
    marinare la scuola pren. hoditi v enajsto šolo, špricati šolo
  • masticare v. tr. (pres. mastico)

    1. žvečiti, prežvekovati (tudi pren.):
    masticare amaro, veleno pren. kuhati jezo
    masticare male qcs. pren. kaj težko sprejeti, prenesti, prenašati

    2. pren. žebrati, mrmrati:
    masticare delle scuse izžebrati opravičilo
    masticare male una lingua slabo tolči jezik