portatore m (f -trice)
1. nosilec, nosilka; nosač
2. prinesitelj, prinesiteljica:
ekon. al portatore izplačljivo prinesitelju
3. med. prenašalec (bolezni):
portatore di handicap (duševno, telesno) prizadeta oseba
4. fiz. nosilec:
portatore di carica nosilec naboja
5. zool.
portatore di spada meček (Xiphophorus helleri)
6.
portatore d'acqua šport žarg. vodonosec (v kolesarstvu); polit. prinašalec glasov
Zadetki iskanja
- posporre* v. tr. (pres. pospongo)
1. dajati zadaj; zapostaviti, zapostavljati (tudi pren.):
posporre l'onestà al proprio utile dati prednost osebni koristi
2. odložiti, odlagati - posto2 m
1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto
2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu
3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče
4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo
5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem
6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je
7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče - postutto avv.
al postutto na koncu koncev, končno, skratka - predicare
A) v. tr. (pres. prēdico)
1. relig. pridigati
2. pridigati, učiti, razglašati:
predicare il falso učiti neresnico
predica il digiuno a stomaco pieno pren. sitemu je lahko pridigati post
3. poveličevati; povzdigniti, povzdigovati; ekst. pretiravati
B) v. intr.
1. govoriti:
predicare al deserto, ai porri, al vento pren. govoriti gluhim ušesom
2. pridigati, dajati nauke, učiti; opominjati:
predicare bene e razzolare male pren. eno govoriti, drugo delati - preferire v. tr. (pres. preferisco) dajati prednost; rajši imeti; bolj ceniti:
preferire la montagna al mare rajši imeti hribe kot morje
preferì la morte al disonore rajši je imel smrt kot sramoto - presēnte1
A) agg.
1. navzoč, prisoten:
aver presente pren. imeti na umu, spomniti se
far presente qcs. a qcn. koga na kaj opozoriti
essere presente (a) udeležiti se (česa)
tener presente pren. upoštevati, računati (na)
presente! tukaj!
lui, lei presente absol. v njegovi, njeni navzočnosti
2. današnji, sedanji
3. pričujoči, ta
4. jezik sedanji
B) m, f navzoči, navzoča:
esclusi i presenti navzoči so izvzeti
C) m
1. sedanjost:
al presente zdaj, trenutno
2. jezik sedanjik, prezent - prēsto avv.
1. kmalu:
presto o tardi prej ali slej
2. hitro:
fare presto podvizati se
al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...
3. zgodaj:
alzarsi presto zgodaj vstajati
PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo - pretēndere*
A) v. tr. (pres. pretēndo)
1. zahtevati (tudi ekst.)
2. domišljati si
3. trditi, zatrjevati:
pretenderla a imeti se za, delati se:
pretenderla ad artista imeti se za umetnika
B) v. intr.
pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
pretendere al trono pretendirati na prestol
pretendere alla mano di una donna snubiti žensko - principio m (pl. -pi)
1. začetek; začenjanje:
dare principio sprožiti, začeti
prendere principio začeti, začenjati se
i principi della civiltà začetki civilizacije
in principio, al principio prej, sprva
dal principio od začetka
2. izvor; počelo:
il principio dell'universo knjižno počelo vesoljstva
3. načelo, princip, vodilo, osnovno načelo
questione di principio načelno vprašanje
per principio načeloma
4. kem.
principio attivo glavna sestavina - prōra f
1. navt. ladijski kljun, krn; premec:
albero di prora prednji jambor
mettere la prora al vento usmeriti ladjo po vetru
se mi capita sotto la prora! pren. pog. če mi pride v roke!
2. pren. knjižno ladja - protēsta f
1. ugovor, protest:
manifestazione di protesta protestno zborovanje
protesta di massa masovni protest
2. izjava, izraz, zagotovilo:
protesta di gratitudine izraz hvaležnosti
protesta di estraneità al fatto izjava, da v čem nisi soudeležen - pulita f hitro čiščenje:
dare una pulita al vestito na hitro očistiti, skrtačiti obleko - puntare1
A) v. tr. (pres. punto)
1. upreti, upirati; postaviti, postavljati:
puntare i piedi a terra upreti se z nogami; pren. trmasto vztrajati
2. nameriti, naperiti
3. igre staviti:
puntare sul nero, sul rosso staviti na črno, na rdeče
puntare tutto su qcs. pren. staviti vse na eno karto
B) v. intr.
1. kreniti:
puntare al successo pren. stremeti k uspehu
2. pren. računati:
puntare solo sulle proprie forze računati zgolj na svoje sile
3. tiščati (k), obremenjevati - punto
A) m
1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki
2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje
3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i
4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran
5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto
6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava
7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo
8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma
9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah
10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti
11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive
12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče
13. glasba pika
14.
punto tipografico tipografska točka
15. hist. punca, čistinski žig
B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja
C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne - qua1
A) avv.
1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave
2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!
3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa
4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran
B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom - qualcōsa pron.
1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona
2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna
3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo - quale
A) agg. kakšen?:
a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
non so quale nekakšen
B) agg. kakšen!:
quale audacia! kakšna drznost!
C) agg. kakršen:
un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče
Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
in un certo qual modo na neki način, nekako
D) pron.
1. kateri?, katera?:
quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?
2. pog.
per la quale kot se spodobi, kot je treba:
è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi
E) pron. ki, kateri:
la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec
F) avv. pog. kot:
ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin - quarzo m miner. kvarc, kremen:
orologio al quarzo kvarčna ura - quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar