Franja

disprēzzo m prezir, zaničevanje; ekst. omalovaževanje, podcenjevanje:
con grande disprezzo del pericolo ne meneč se za nevarnost

distanza f

1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

2. mat. dolžina, razdalja

3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

5. pren. razlika

distesa f

1. prostranost, širina, širjava:
la distesa del mare prostranost morja
una vasta distesa di campi prostrana površina polj

2. vrsta, niz; kup:
una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši

3.
a distesa nepretrgoma:
cantare a distesa peti na ves glas
sonare a distesa vkup zvoniti

distinzione f

1. razlikovanje; razloček; razlika; distinkcija:
distinzione di razza rasno razlikovanje
senza distinzione brez razlike

2. eleganca, prefinjenost, gosposkost:
vestire con distinzione elegantno se oblačiti

dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

2. prst (na rokavici)

3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu

ditta f podjetje, firma:
ditta fornitrice firma dobaviteljica
premiata ditta (v naslovih) spoštovani
offre, paga la ditta šalj. plačano (ko nekdo poravna zapitek)
mettersi in ditta con qcn. združiti se s s kom (pri soustanovitvi podjetja)

divenire^*

A) v. intr. (pres. divēngo) postati, postajati:
divenire grande zrasti
divenire vecchio postarati se, ostareti

B) m (le sing.) nastajanje; postajanje

diventare v. intr. (pres. divēnto) postati, postajati:
diventare vecchio ostareti
diventare sindaco postati župan
diventare bianco pren. prebledeti
diventare rosso pren. zardeti
diventare di tutti i colori pren. spreminjati barve
diventare matto znoreti:
con questi discorsi mi farai diventare matto od tvojih besed se mi bo še zmešalo
diventare di sasso pren. okamneti

divērbio m (pl. -bi) prepir, pričkanje; spor:
venire a diverbio con qcn. spreti, spričkati se s kom

divertimento m

1. zabava:
parco dei divertimenti zabavišče, lunapark
bel divertimento! zabava pa taka!
buon divertimento! lepo se imej!

2. glasba divertimento (skladba)

doccia f (pl. -ce)

1. gradb. strešni žleb; raka, korito; kanal:
a doccia žlebast:
scalpello a doccia žlebasto dleto

2. prha; ekst. prhanje:
fare, farsi una doccia oprhati se
doccia fredda pren. hladna prha

doglianza f

1. knjižno pritožba:
far doglianza pritožiti se

2. knjižno bolečina, bridkost

domandare

A) v. tr. (pres. domando)

1. vprašati:
domandare qcs. a qcn. vprašati koga kaj
domandarsi spraševati se; čuditi se:
mi domando cosa fare sprašujem se, kaj naj storim

2. prositi; zahtevati:
domandare scusa opravičiti se
domandare la parola prositi za besedo
domandare ragione di qcs. zahtevati pojasnilo o čem

B) v. intr. vprašati, povpraševati (po), klicati:
al telefono domandano di te kličejo te po telefonu

dominio m (pl. -ni)

1. oblast, moč:
sete di dominio sla po oblasti

2. (politična, vojna) prevlada

3. obvladovanje, oblast:
dominio di se samoobvladovanje
dominio utile užitek

4. (teritorialna) posest:
i domini coloniali kolonialne posesti

5. pren. področje, torišče, domena

6. pravo last:
di dominio pubblico v javni lasti; pren. splošno znano

dondoloni avv.
dondoloni, a dondoloni gugaje se
andare dondoloni postopati, lenariti

dormire

A) v. intr. (pres. dōrmo)

1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj

2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!

3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi

4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu

5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka

dormita f spanje:
farsi una bella dormita dobro se naspati

dōrso m

1. hrbet:
mostrare il dorso pren. pobegniti, popihati jo
piegare il dorso pren. upogniti hrbet, pokoriti se, ukloniti se
spianare il dorso a qcn. pren. ustrojiti komu hrbet

2. hrbet, hrbtišče, zgornji del:
dorso della mano hrbtišče roke

3. geogr. gorski hrbet

4. šport hrbtno plavanje

dōsso m

1. hrbet; ekst. telo:
il dosso della mano hrbtišče roke
mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
levarsi i vestiti di dosso sleči se
levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi

2. vrh

3. izboklina (na cesti)

dōte f

1. dota:
portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
sposare la dote oženiti se zaradi dote
cacciatore di dote lovec na doto

2. pren. dar, vrlina, odlika:
il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti