dēstra f
1. desna, desna roka, desnica:
stringere la destra stisniti desnico
porgere la destra pren. pomagati
2. desna, desna stran:
tenere la destra držati se desne, iti po desni
attenti a destra pozor na desno!
3. polit. desnica:
la destra democristiana krščanskodemokratska desnica
Zadetki iskanja
- destreggiare, destreggiarsi v. rifl. (pres. mi destreggio) ravnati previdno, spretno:
destreggiarsi nella vita znajti se v življenju
destreggiarsi nel traffico spretno voziti - desumere* v. tr. (pres. desumo)
1. vzeti; dobiti; povzeti:
abbiamo desunto la notizia dai giornali novico smo povzeli iz časopisov
2. skleniti, sklepati; izvajati:
se ne desume che iz česar lahko sklepamo, da - dettame m
1. načelo, vodilo; norma:
seguire i dettami della coscienza ravnati, kot narekuje vest
2. diktat; nasvet, namig, sugestija:
vestirsi secondo i dettami della moda oblačiti se po modnem diktatu - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - dialogo m (pl. -ghi)
1. dialog, dvogovor; pogovor, razgovor:
avere un dialogo con qcn. pogovarjati se s kom
2. lit. dialog
3. dialog, medsebojno razumevanje; razmerje:
il dialogo fra genitori e figli razmerje med starši in otroki - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - dibattito m razpravljanje, razprava; disput; skupščinska razprava:
partecipare a un dibattito udeležiti se razprave - diēta1 f
1. med. dieta
2. ekst. post:
stare a dieta, fare dieta postiti se - diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - diētro front
A) inter. voj. na levo okrog!
B) m voj.
fare dietro front obrniti se na levo okrog; (voltafaccia) nenaden preobrat - difensiva f voj., šport obramba; defenziva:
stare, tenersi sulla difensiva držati se defenzivno - difficile
A) agg.
1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček
4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega
6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel
B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati - difficoltà f
1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
la difficoltà di un problema težava problema
procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah
2. nasprotovanje, ovira:
fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
non avere difficoltà privoliti - difforme agg.
1. različen, drugačen, neskladen:
copia difforme dall'originale primerek, ki se ne sklada z izvirnikom
2. knjižno popačen, skažen, deformiran - diga f
1. jez, nasip
2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati - digestione f prebava:
avere una buona, cattiva digestione imeti dobro, slabo prebavo
guastarsi la digestione pren. razjeziti se - digiuno1 m
1. post:
osservare il digiuno postiti se
a digiuno tešče
2. pren. (dolgo) pomanjkanje česa - dignità f
1. dostojanstvo:
gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom
2. čast, samospoštovanje
3. funkcija, položaj, status; privilegij
4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki - dimōra f
1. knjižno bivanje
2. bivališče, dom:
stabilire la propria dimora in un luogo nastaniti se v kakem kraju
ultima, estrema dimora pren. zadnje bivališče, grob, pokopališče